Širjenje virusa pri sosedih: Kako je s tem v Sloveniji?
Nevaren virus tik ob Sloveniji, kaj bi pomenilo širjenje na naše območje?
Kot smo pisali, so v Benečiji razširili območje prepovedi lova poljskega zajca zaradi širjenje miksomatoze. Gre za različico virusa Toledo-MYXV, ki so ga prvič zaznali leta 2018 v Španiji.
Na Lovski zvezi Slovenije smo preverili, ali so lovci na terenu opazili znake, ki bi lahko kazali na pojav miksomatoze pri poljskih zajcih “Lovci so kot dobri poznavalci narave v stalnem stiku s terenom. Morebitne posebnosti in primere opažanj javljajo pristojnim strokovnim službam ter Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu (NVI), kadar se zazna sum na bolezni, kot je miksomatoza. Iz nobene slovenske regije do sedaj ni bilo poročil o povečanem poginu poljskih zajcev.“
Dodajajo, da so v stalnem stiku s pristojnimi institucijami, zato se ob pojavih nalezljivih bolezni divjadi lovske družine nemudoma opozori na previdnost, spremljanje stanja populacij in dosledno upoštevanje biovarnostnih ukrepov na terenu.
Na Lovski zvezi Slovenije so nam pojasnili, da zaradi širjenja miksomatoze v Benečiji pri nas niso uvedli dodatnih omejitev lova na poljskega zajca: “Lovna doba za poljskega zajca v Sloveniji je zakonsko določena v Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob od 1. 10. do 15. 12., vendar pa se lov izvaja le v loviščih, kjer je to določeno in omogočeno z »načrti v lovstvu« ter kjer je populacija poljskih zajcev stabilna in to omogoča.”
Se lahko okužijo tudi ljudje?
“Miksomatoza ni zoonoza; kar pomeni, da se ljudje od obolelih živali ne moremo okužiti. Poginulih živali pa se praviloma ne dotikamo, takšne žival tudi niso primerne za človeško prehrano,” opisujejo na Lovski zvezi.
Svetujejo, da se najdba ali sum prijavi pristojni območni enoti Nacionalnega veterinarskega inštituta ali pristojni veterinarsko higienski službi (VHS), ki prevzame vzorce za laboratorijsko analizo.
Kakšno je stanje poljskega zajca v Sloveniji?
“Populacija poljskega zajca je zadnja leta podvržena nihanju zaradi sprememb v kmetijski krajini, naraščanja zavarovanih vrst plenilcev in pojava različnih bolezni,” so nam pojasnili na lovski zvezi.
Na splošno je po njihovih opažanjih populacija poljskega zajca v Sloveniji v zadnjih desetletjih zaradi številnih vzrokov v upadanju, čeprav se kaže v zadnjih letih v kar nekaj regijskih okoljih postopno okrevanje ter zmerno naraščanje številčnosti: “Morebitna širitev miksomatoze iz sosednjih regij bi lahko lokalno zopet pomembno zmanjšala številčnost populacije.”
Ob tem dodajajo, da lovci niso le izvajalci lova, “temveč predvsem celostni varuhi narave, tako živali kot njihovega okolja. Skupaj z veterinarskimi službami si prizadevamo za ohranitev zdravih populacij vseh vrst divjadi in pravočasno ukrepanje ob kakršnihkoli tveganjih.”
Zakaj ponovno zaužije svoje iztrebke?
Kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove Slovenije, poljski zajec doseže telesno maso do pet kilogramov: “Ima izrazito dolge uhlje ter značilno obarvanost kožuha z belimi, sivimi in rjavi odtenki. Hrani se z zelenimi deli rastlin. Svoje mehke iztrebke bogate s hranili lahko ponovno zaužije (koprofagija), kar mu omogoča, da ponovno izkoristi hranila, ki so bila v prvotno zaužiti hrani slabo prebavljena in absorbirana.”
Tega o poljskem zajcu (morda) niste vedeli
Poljski zajec živi po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije samotarsko življenje in si vzpostavi svoj teritorij. Predvsem samci branijo teritorij pred drugimi samci.
Parjenje poteka pozimi, višek je v januarju. Samica lahko koti do 4- krat na leto.
Velika zanimivost pa je, da ima zajklja ima t. i. dvorogo maternico. “Če so bila jajčeca oplojena samo v eni veji maternice, so lahko še pred porodom oplojena tudi jajčeca v drugi veji. Tako nosi zajklja zarodke različne starosti (superfetacija). Brejost traja 42 dni, v leglu pa je 1–6 mladičev, ki se skotijo odlakani,” še pojasnjujejo.
Preberite še: Stroški za pse in mačke v nebo: Koliko vas stane najboljši prijatelj?
