Danska za njihovo prepoved, ostro tudi slovenska društva
Danska želi prepovedati rejo hitro rastočih pitovnih piščancev, tako imenovanih turbopiščancev, selekcioniranih za izjemno hitro rast.
Tako v le nekaj tednih dosežejo težo, zahtevano na trgu. Minister za naravo in dobrobit živali Christian Rabjerg Madsen je namero napovedal po objavi posnetkov, narejenih s skrito kamero na eni največjih perutninskih farm v državi. Ti naj bi razkrivali kršitve pravil o počitku živali.
Kot poroča danska tiskovna agencija Ritzau, televizijski posnetki prikazujejo hitro rastoče pitovne piščance, ki imajo premalo teme in jih pitajo do te mere, da ne morejo več hoditi. Ko se stemni, piščanci ne jedo. Čeprav predpisi določajo, da morajo imeti šest ur teme na dan, tega ne upoštevajo vsi rejci, poroča agencija.
Ko se zredijo, težko hodijo
Televizija TV 2 je s skrito kamero posnela razmere v hlevu na severu Jutlandije, kjer imajo piščanci le tri ure teme na dan. Zato pojedo več in dosežejo večjo klavno težo, vendar je takšno ravnanje nenaravno in ni skladno z zagotavljanjem dobrobiti živali. “Več ur svetlobe pomeni, da več pojedo in manj počivajo. S tem se povečuje tudi njihova fiziološka obremenitev. To seveda ni sprejemljivo,” je za TV 2 povedal Peter Sandøe, profesor bioetike na Univerzi v Københavnu.
Gre za tako imenovane turbopiščance Ross 308, ki rastejo hitreje kot drugi piščanci in se v nekaterih primerih tako zredijo, da težko hodijo. Podatki danske uprave za veterinarstvo in hrano Fødevarestyrelsen kažejo, da se je približno vsak tretji letošnji nadzorni obisk pri rejcih piščancev končal s sankcijo, v petih primerih pa je bila podana prijava policiji.
Jeppe Mouritzen, predsednik rejcev perutnine pri danskem kmetijsko-živilskem združenju Landbrug & Fødevarer, je za TV 2 zavrnil trditev, da posnetki odražajo splošno stanje v danskih hlevih za rejo piščancev.
Na posnetke se je odzvala tudi organizacija za zaščito živali Dyrenes Beskyttelse, kjer opozarjajo, da gre za “sistematično trpinčenje”, in pozivajo k prepovedi reje hitro rastočih piščancev. Prepoved reje piščancev Ross 308 na Danskem podpira tudi več strank danskega parlamenta. Podoben predlog so vložili že leta 2024, vendar ni dobil večinske podpore.
Minister za naravo in dobrobit živali Christian Rabjerg Madsen iz vrst socialdemokratov je v sredo za TV 2 povedal, da si bo prizadeval za nacionalno prepoved.
Poročilo danske uprave za veterinarstvo in hrano, objavljeno leta 2025, je že obravnavalo hitrost rasti piščancev, težave pri hoji in druge izzive zagotavljanja njihove dobrobiti.
Predlog za opustitev genetskih linij z izjemno hitro rastjo torej ne izhaja le iz ogorčenja ob televizijskih posnetkih, temveč je del širše razprave o značilnostih rejnih živali in posledicah selekcije za večjo proizvodnost.
Vprašanje je, ali je mogoče ohraniti gospodarsko vzdržno perutninsko panogo in hkrati zmanjšati pritisk na živali za doseganje vse hitrejših proizvodnih rezultatov.
Na Norveškem že korak naprej
Kot je na svoji spletni strani objavilo norveško združenje mesne in perutninske industrije KLF, sta z družbo Nortura sprejela zavezo, po kateri naj bi počasneje rastoči piščanci do konca leta 2027 postali standard v panogi.
Določili so roke za uvedbo določanja spola zarodkov v jajcih in počasneje rastočih piščancev kot panožnega standarda. Ukrepi podpirajo skupni cilj ohranjanja visoke ravni dobrobiti živali na Norveškem.
“Nortura SA in norveško združenje mesne in perutninske industrije KLF sta sprejela novo panožno zavezo, ki podpisnika zavezuje k uvedbi ukrepov za dobrobit živali, strožjih od veljavnih predpisov. Zaveza nadgrajuje dolgoletno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva živali, programov dobrobiti in presoj etičnosti reje, ki ga usklajuje organizacija Animalia,” so zapisali.
Dodajajo, da se Nortura SA in KLF strinjata, da mora Norveška ohranjati visoko splošno raven dobrobiti živali, zato bosta nadaljevala ukrepe za njeno nenehno izboljševanje. Po pregledu vladnega poročila o dobrobiti živali in njegove obravnave v norveškem parlamentu želita določiti časovni okvir za uvedbo določanja spola zarodkov v jajcih, tako imenovane tehnologije in ovo, ter počasneje rastočih piščancev.
Sprejeta sta dva pomembna ukrepa: “Določanje spola zarodkov v jajcih (in ovo): Animalia bo pripravila panožni standard, ki bo opredelil zahteve za jajca, razvrščena po spolu zarodka. Cilj je, da takšna jajca do 1. julija 2027 postanejo standard v panogi. Prehod bo potekal postopoma, skladno z običajno življenjsko dobo jat.”
Drugi ukrep pa so počasneje rastoči križanci: “Animalia bo pripravila predlog panožnega standarda, ki bo opredelil pojem ‘počasneje rastoči križanec’. Panoga si prizadeva, da bi ti do 31. decembra 2027 postali standard. Podpisnika se strinjata, da mora prehod potekati postopoma, skladno z razpoložljivostjo živali za rejo in vzpostavljanjem potrebnih novih proizvodnih površin.”
“Pomembno je, da na Norveškem ohranjamo visoko splošno raven dobrobiti živali. Norveška mesna in perutninska industrija je ves čas sprejemala ukrepe za njeno izboljšanje in s tem bomo nadaljevali,” pravi Hans Thorn Wittussen, direktor področja surovin in članstva v podjetju Nortura SA. Gre za zavezo panoge, ne za splošno zakonsko prepoved.
Tudi v Sloveniji številne pobude
Tudi v Sloveniji so se pojavili pozivi proti reji hitro rastočih piščancev oziroma k prehodu na počasneje rastoče, na kar med drugim opozarjajo Zveza za živali, Slovensko vegansko društvo in Društvo za zaščito živali Ljubljana.
“Uvedba počasneje rastočih pasem piščancev bi bistveno zmanjšala trpljenje živali,” poudarjajo v Slovenskem veganskem društvu.
“Vsako leto zakoljemo približno 74 milijard piščancev – skoraj deset na vsakega človeka na Zemlji. Sodobne pasme piščancev (brojlerjev) so bile genetsko izbrane za izjemno hitro rast, kar je močno povečalo »učinkovitost« proizvodnje mesa. Vendar pa ta hitra rast povzroča hude zdravstvene težave in znatno trpljenje živali,” opisujejo.
Ob tem navajajo avtorico Hannah Ritchie, ki se opira na raziskave Welfare Footprint Project, ki kvantificirajo čas, ki ga piščanci preživijo v bolečini različnih stopenj intenzivnosti: od blage (annoying) do neznosne (excruciating).
Ključne razlike v rasti
- Hitro rastoče pasme (npr. Ross 308): povprečno +61 g/dan, dosežejo klavno težo 2,5 kg v 42 dneh.
- Počasneje rastoče pasme: +45 g/dan, dosežejo isto težo v 57 dneh.
Čeprav počasneje rastoči piščanci živijo dlje, raziskava kaže, da v povprečju preživijo bistveno manj časa v hudi bolečini:
- Čas v neznosni bolečini (excruciating): zmanjšan za 80 %.
- Čas v onemogočajoči bolečini (disabling): zmanjšan za 67 %.
- Čas v bolečini stopnje ‘hurtful’: zmanjšan za 25 %.
“Edino blago nelagodje je nekoliko daljše zaradi daljše življenjske dobe,” opisujejo.
Eden glavnih vzrokov trpljenja pri hitro rastočih piščancih je ohromelost. “Hitra rast mišic prehiteva razvoj kosti in sklepov, kar vodi v deformacije, težave s hojo in kronične bolečine,” pojasnjujejo.
Drugi vzrok trpljenja je lakota pri starševskih jatah: “Starši hitro rastočih pasem bi bili zaradi prekomerne teže manj plodni, zato jih strogo omejujejo pri krmi. To povzroča hudo trpljenje, agresijo in oslabljen imunski sistem.”
Omenjajo pa tudi toplotni stres, saj hitri metabolizem in gneča otežujeta uravnavanje telesne temperature.
“Prehod na počasneje rastoče pasme bi prinesel velike koristi za dobrobit živali – zlasti pri zmanjševanju najhujših oblik trpljenja. To je eden od ciljev iniciative Better Chicken Commitment, ki jo podpira vse več evropskih držav in podjetij,” so zapisali.
Številni proti podaljšanju datuma
V Sloveniji medtem poteka razprava o reji kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Lani sprejeti zakon določa njeno prepoved od 1. januarja 2029, ministrstvo za kmetijstvo pa je 2. oktobra predlagalo, da bi obstoječe reje lahko nadaljevale do konca leta 2034.
Predlog je v javni obravnavi do 2. novembra. Ob tem se vrstijo številni pozivi, naj se datuma ne podaljšuje. Kot smo pisali, je tudi Zveza za živali pozvala odločevalce, naj ne podaljšujejo baterijske reje do leta 2035, temveč naj rok za njeno ukinitev ostane leto 2029. Kot so poudarili, morata dobrobit živali in varnost hrane biti pred interesi ohranjanja zastarelih rejskih sistemov. Ostro so se odzvali tudi v stranki Levica: “Jajca ob gnoju in razpadajočih truplih. Oskubljene kokoši, ujete v kletkah. To razkrivajo novi posnetki društva AETP iz ene od slovenskih baterijskih rej. Od pristojnih pričakujemo, da ugotovijo morebitne kršitve in ustrezno ukrepajo.”
Če bi obveljal predlog ministrstva, bi to pomenilo “še šest dodatnih let v kletkah, čeprav smo njihovo odpravo že uzakonili, pobudo proti kletkam pa je podprlo skoraj 30.000 ljudi.“
