Stroški za pse in mačke v nebo: Koliko stane oskrba žival?

Slovenci imamo radi živali in so za številne del vsakdanjega življenja. To dokazujejo tudi podatki iz letošnjega poročila FEDIAF. Psa imajo približno štiri gospodinjstva od desetih, mačko pa skoraj vsako tretje gospodinjstvo.

Po ocenah evropskega združenja industrije hrane za hišne živali FEDIAF se Slovenija uvršča med evropske države z najvišjim deležem gospodinjstev, ki imajo psa. Pri nas ga ima 39 odstotkov gospodinjstev, večji delež pa imajo le Španija (70 odstotkov), Poljska (52), Madžarska (50), Romunija (45) in Češka (42). S Portugalsko si delimo enak delež.

Vsaj eno mačko ima 32 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Višji delež imajo le Španija (56 odstotkov), Romunija (48), Poljska (42), Francija (39), Latvija (37), Madžarska (34) in Belgija (33). Enak delež kot Slovenija imata Portugalska in Litva.

Med našimi sosedami nas pri mačkah in psih prekaša le Madžarska. Na Hrvaškem ima psa 29 odstotkov gospodinjstev, mačko le 15 odstotkov, v Italiji sta deleža 22 in 17 odstotkov, v Avstriji pa 17 in 28 odstotkov. Podatki se nanašajo na leto 2024, čeprav so bili objavljeni v poročilu leta 2026.

Koliko jih je v registru?

Po zadnjih objavljenih podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, smo imeli septembra v Sloveniji registriranih (čipiranih) že več kot 140.000 mačk. Pri tem naj spomnimo, da je država do 31. avgusta 2026 označitev in registracijo lastniške mačke sofinancirala s 30 evri.

Obvezno označitev in registracijo lastniških mačk je uvedla novela zakona o zaščiti živali, ki je začela veljati 20. avgusta 2025. Skrbniki morajo za čipiranje in vpis v centralni register hišnih živali poskrbeti do 31. decembra 2026. Velja tudi za mačke, ki živijo izključno v stanovanju.

Po podatkih Uprave smo imeli v registru poleti registriranih skoraj 250.000 psov. Katere so najpogostejše pasme psov v registru lahko preverite TUKAJ.

Cene oskrbe za živali zrasle v nebo

Ob vse višjih življenjskih stroških se po pričakovanjih višajo tudi stroški za živali, je objavil italijanski raziskovalni inštitut Eurispes. Čeprav so naredili analizo le za Italijo, so cene hrane in ostalih storitev primerljive s Slovenijo.

Kot pojasnjujejo pri Eurispesu, lastniki skrb za zdravje in dobro počutje živali razumejo kot temeljno etično dolžnost. Po ugotovitvah inštituta Italijani dobrobit svojih štirinožnih spremljevalcev praviloma postavljajo na prvo mesto, stroškov oskrbe pa ne dojemajo kot breme, ampak kot odgovornost do družinskega člana.

Ob tem opozarja, da zapuščanje živali in problematika živali ostajata nerešena: “Gospodarska kriza je otežila tudi pokrivanje stroškov oskrbe, čeprav so se številni ljudje za svojo žival pripravljeni marsičemu odreči.”

Vse pomembnejša vloga živali in njihovo počlovečenje spodbujata tudi rast trga izdelkov in storitev zanje. Podatki kažejo, da skrb za hišno žival zahteva vse več denarja: “Leta 2026 večina lastnikov, 57,9 odstotka, za svoje živali porabi od 31 do 100 evrov na mesec. Več kot četrtina jih porabi več kot 100 evrov, 2,6 odstotka pa več kot 300 evrov. Le 16 odstotkov vprašanih navaja mesečne izdatke, nižje od 30 evrov.”

Leta 2015 je manj kot 30 evrov na mesec porabila skoraj polovica anketiranih, 45,9 odstotka. Ta delež se je torej zmanjšal na približno tretjino nekdanje vrednosti. Nasprotno se delež tistih, ki porabijo več kot 100 evrov na mesec, vztrajno povečuje. V zadnjih dveh letih se je izrazito povečal predvsem delež lastnikov z izdatki od 101 do 200 evrov.

Največji strošek predstavlja hrana

Največji strošek je pričakovano hrana. Več kot polovica lastnikov, 50,8 odstotka, zanjo nameni več kot 50 evrov na mesec. Finančno obremenitev pomeni tudi veterinarska oskrba. Po podatkih Eurispesa 30,9 odstotka vprašanih poskuša te izdatke ohraniti pod 30 evri na leto, 40,1 odstotka jih porabi od 31 do 100 evrov, skoraj 30 odstotkov pa več kot 100 evrov na leto.

Pri dodatnih izdatkih, denimo za oblačila, igrače ter varstvo ali namestitev v hotelu za živali, so Italijani bolj preudarni. Več namenjajo tistemu, kar je nujno za dobro počutje njihove živali. Finančne težave vplivajo tudi na odločitev, ali v dom sprejeti še eno žival. Leta 2025 se je temu zaradi ekonomskih razlogov odpovedalo 23 odstotkov skrbnikov.

Med tistimi, ki živali nimajo, jih je 11,4 odstotka navedlo, da so se morali zaradi pomanjkanja denarja odpovedati temu, da bi jo sprejeli v svoj dom. Tako ni redko, da si ljudje želijo družbe živali, vendar si stroškov zanjo ne morejo privoščiti, opozarja Eurispes.

Tudi druge ugotovitve iz zadnjih let potrjujejo, kako pomembno mesto imajo živali v italijanskih družinah. Leta 2023 je vsak peti lastnik, natančneje 20,2 odstotka, navedel, da je resno razmišljal, da bi del svoje zapuščine namenil svojemu ljubljenčku oziroma ljubljenčkom. Petina lastnikov živali je sklenila tudi zavarovanje za pravno zaščito in civilno odgovornost.

Kako je v Avstriji in Nemčiji?

Po raziskavi avstrijskega statističnega urada Statistik Austria o porabi v letih 2024/25 gospodinjstva, ki imajo samo pse, za živali povprečno porabijo 157 evrov na mesec, od tega 76,10 evra za hrano. V gospodinjstvih, ki imajo samo mačke, mesečni izdatki znašajo 79,80 evra, od tega 51,40 evra za hrano. Zneski se nanašajo na gospodinjstvo, ki ima lahko več živali, in ne na posamezno žival.

Nemška zveza za zaščito živali Deutscher Tierschutzbund ocenjuje minimalne redne letne stroške za psa na približno 1.200 do 1.350 evrov, za mačko pa na okoli 800 evrov. Dodatno zdravljenje in začetna oprema lahko račun še povečata. Zavarovalnica Allianz v svojem okvirnem mesečnem izračunu za psa zgolj za hrano predvideva približno 65 evrov, za nego in higieno ter veterinarske obiske pa po deset evrov. Temu prišteva še davek na psa in zavarovanja.

Velika razlika med majhnim in velikim psom

Pri stroških za psa igra veliko vlogo tudi velikost. Aktiven majhen pes, ki ima do pet kilogramov, potrebuje po tabelah nekaterih proizvajalcev hrane okoli 100 gramov briketov na dan. Aktiven velik pes s 40 kilogrami pa približno pol kilograma. To pomeni, da bo za majhnega in aktivnega psa na mesečni ravni zadostovala trikilogramska vreča briketov. Za velikega pa že 15-kilogramska. 

Cena kvalitetne hrane za pse se v Sloveniji (sodeč po cenah prodajaln s hrano za pse) giba med 2,5 evri na kilogram pa tudi sedmimi evri na kilogram in več.

Če vzamemo najnižjo ceno, je razlika na mesečni ravni med malim in velikim psom kar 30 evrov: za majhnega psa bi odšteli približno 7,50 evra, za velikega pa 37,50 evra na mesec. Če se odločimo za nekoliko dražje brikete, ki stanejo sedem evrov na kilogram, bomo za majhnega psa mesečno odšteli približno 21 evrov, za velikega pa 105 evrov.

Prav tako so v prodajalnih praviloma dražje stvari za velike, kot za majhne pse. Povprečen pasji boks za prevoz bo za majhnega psa v Sloveniji stal okoli 30 evrov, za velikega psa bo primerljiv boks stal okoli 200 evrov. Enostavno in kvalitetno ležišče za majhnega psa bo stalo 50 evrov, enako ležišče za velikega psa pa več kot 100. Velike razlike so tudi v cenah oprsnic, ovratnic, igrač … 

Cene se za majhne in velike pse razlikujejo tudi pri številnih veterinarskih storitvah in v nekaterih pasjih salonih. Kastracija majhnega psa v eni od slovenskih veterin sodeč po ceniku stane 170 evrov, kastracija velikega psa pa že 260 evrov. 

Preverili smo tudi cene po pasjih salonih. Nekateri imajo enako ceno tako za majhne kot velike pse, drugi pa razlikujejo tako med dlako kot med velikostjo psa. V enem od slovenskih salonov boste za celotno nego dolgodlakega majhnega psa odšteli od 40 do 50 evrov, za velikega dolgodlakega psa pa tudi več kot 80 evrov. 

Allianz ocenjuje, da skrb za majhnega psa v življenjski dobi od deset do petnajst let stane približno 10.000 do 15.000 evrov, za velikega pa od 15.000 do 25.000 evrov. Gre za okvirne ocene, saj so dejanski izdatki poleg velikosti odvisni tudi od pasme, zdravja in načina oskrbe.

Pri tem velja imeti v mislih, da bo pes z zdravstvenimi težavami lahko zelo obremenil denarnico skrbnika. Skrbnik starejšega psa s težavami s sklepi bo samo za prehranska dopolnila in protibolečinska zdravila odštel na mesečni ravni tudi sto ali celo dvesto dodatnih evrov. Tudi tu so razlike med majhnimi in velikimi psi ogromne, saj potrebujejo veliki psi večje doze prehranskih dopolnil in zdravil.

Preberite še: To so najpogostejše pasme psov v Sloveniji