V nadaljevanju preberite:

• Kaj moramo skrbniki psov preveriti in na kaj moramo biti pozorni po koncu dopustov.
• Kaj lahko prekomerna vlaga v sluhovodu naredi psom?
• Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve.

“Konec poletja za večino ljudi pomeni vrnitev z dopustov in postopno vračanje v običajen ritem. Tudi za pse pa so poletni meseci precej drugačni od preostanka leta,” opozarja dr. vet. med. Maja Stopar iz VetPromet. 

Psi poleti preživijo več časa zunaj, potujejo z nami, se kopajo v morju, jezerih, rekah ali bazenih, hodijo po drugačnih terenih ter so bolj izpostavljeni vročini in različnim vplivom iz okolja.

“Nekatere posledice se lahko pokažejo šele po vrnitvi domov, spremembe pa lastniki sprva pripišejo utrujenosti ali vrnitvi v običajno rutino. Konec avgusta je zato primeren čas, da preverimo ušesa, kožo in tačke ter opazujemo morebitne spremembe v apetitu, počutju in telesni zmogljivosti,” svetuje Maja.

Preberite še: Takšni psi imajo hude vedenjske težave

Kaj pa kopanje pomeni za ušesa?

Morje, jezera, reke in bazeni so bili za številne pse letos, tudi zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, pogosta ohladitev. Pogosto kopanje in hlajenje z vodo pa pomenita tudi večjo izpostavljenost kože in ušes vlagi.

“Prekomerna vlaga v sluhovodu, tudi zaradi plavanja, je eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za vnetje zunanjega sluhovoda. Med značilnimi znaki so stresanje z glavo, praskanje po ušesih, pordelost, občutljivost in neprijeten vonj,” opozarja veterinarka. 

Pri psih, ki so pogosto v stiku z vodo, po njenem nasvetu prverimo tudi kožo: “Vztrajna srbečica, pordelost ter mesta, ki jih pes pogosto liže ali praska, lahko kažejo na težave, ki zahtevajo veterinarsko obravnavo. Pravilno vzdrževana klorirana voda v bazenih za večino psov ne predstavlja težave, zaužitje večjih količin pa lahko povzroči prebavne težave. Če bruhanje ali driska vztrajata, je potreben posvet z veterinarjem.”

Strupene bakterije tudi v Bohinjskem jezeru

“Cianobakterije so naraven del skoraj vseh vodnih ekosistemov, nekatere pa lahko proizvajajo strupene snovi – cianotoksine. Julija letos so pristojni potencialno strupene cianobakterije med spremljanimi vodami zaznali v Bohinjskem jezeru. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je njihova rast najintenzivnejša predvsem v ribnikih in jezerih z mirno vodo,” pravi veterinarka. 

Pojasnjuje, da so jim psi lahko izpostavljeni s pitjem vode, lizanjem mokre dlake ali zeleno obraslih kamnov ob vodi, pa tudi ob stiku z ribami ali drugimi poginulimi živalmi. Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve. Med opozorilnimi znaki so bruhanje, močno slinjenje, drgetanje, motnje koordinacije in mišični krči. Takšni simptomi zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč.

“Če v vodi opazimo cianobakterijsko goščo, psu preprečimo kopanje in pitje vode. Če je bil z njo že v stiku, ga čim prej speremo s čisto vodo in preprečimo lizanje dlake,” svetuje.

Leptospiroza: tveganje po stiku z vodo, ki ga ne vidimo

“Poleg cianobakterij je pri psih, ki so se poleti veliko gibali in kopali v naravi, pomembna tudi leptospiroza. Gre za bakterijsko bolezen, s katero se pes lahko okuži ob stiku z vodo, mokro zemljo ali okoljem, onesnaženim z urinom okuženih živali, zlasti glodavcev. Bakterije lahko v telo vstopijo skozi sluznico ali poškodovano kožo,” še opozarja Maja. 

Tveganje je povezano predvsem z vlažnim okoljem in stoječimi oziroma počasi tekočimi vodami: “Psu nikoli ne dovolimo, da bi pil iz stoječe vode, posebej ne iz luž.”

Prvi znaki so lahko precej neznačilni: utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska. Pri težjem poteku lahko leptospiroza prizadene predvsem ledvice in jetra. Če se po poletnih aktivnostih pojavijo takšne težave, veterinarju povejmo tudi, kje se je pes kopal in gibal.

“Leptospiroza je pomembna tudi zato, ker je zoonoza, kar pomeni, da se lahko okužba prenese tudi na človeka. Pri psih je zato poleg izogibanja potencialno onesnaženim vodam pomembna ustrezna preventivna zaščita s cepljenjem,” še opozarja.

Cepljenje proti leptospirozi je potrebno prav vsako leto, da se vzdržuje primerna zaščita pred okužbo, prenosom bakterij, izločanjem bakterij z urinom, ter poškodbami ledvic ali celo poginom živali. Dodaja da pitje iz luž in drugih stoječih voda lahko pomeni tveganje za okužbo z leptospirozo.

Če se jeseni ali pozimi pojavijo ti nepojasnjeni simptomi …

Pri psih, ki so poletje preživeli v tujini, se zdravstveno spremljanje ne konča nujno z vrnitvijo domov. Hrvaška, Italija, Grčija, Črna gora in Albanija so med priljubljenimi poletnimi destinacijami slovenskih dopustnikov, številni pa tja potujejo tudi s psi.

Na območju Sredozemlja so prisotne bolezni, ki jih prenašajo komarji, peščene muhe in klopi. Med njimi sta srčna glista in lišmanioza, tveganje pa se med posameznimi državami in območji razlikuje.

“Pes je lahko ob vrnitvi videti popolnoma zdrav. Pri srčni glisti se klinični znaki lahko pojavijo šele več mesecev po okužbi. Med njimi so kašelj, slabša telesna zmogljivost, hitrejša utrujenost in oteženo dihanje,” opisuje veterinarka. 

Tudi okužba z Leishmania infantum, ki jo prenašajo peščene muhe, lahko dalj časa poteka brez očitnih znakov: “Če se jeseni ali pozimi pojavijo nepojasnjena utrujenost, hujšanje, spremembe na koži, kašelj ali druge zdravstvene težave, veterinarju povejmo tudi, kje je pes preživel poletje.”

Dodaja, da je pomemben tudi čas testiranja, saj nekaterih okužb neposredno po vrnitvi še ni mogoče zanesljivo dokazati. Veterinar lahko glede na destinacijo, uporabljeno zaščito in tveganje presodi, ali in kdaj je testiranje smiselno.

Opozarja še, da se nekatere okužbe, ki jim je pes lahko izpostavljen na območju Sredozemlja, lahko pokažejo šele več mesecev po vrnitvi domov.

The post Kdaj so za pse nevarni že kamni ob vodi appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Najbolj pogosto ime za mačkone v Sloveniji je Miki.
• Med najbolj priljubljenimi imeni so tudi Muri, Piki, Miško in Oli.
• Mačkoni dobivajo tudi imena priljubljenih junakov, med njimi so na primer Simba, Garfield, Tom in Jerry.

Najbolj priljubljeno ime za mačkone v Sloveniji je Miki, ki ga ima 1.857 mačkonov. Miki je v Sloveniji kar tradicionalno ime za mucke, čeprav bi ga prej povezali z miško kot muckom.

Imenu Miki sledijo Muri, ki ga ima 927 mačkonov, Piki s 691, Miško s 589 in Oli s 588 mačkoni. Med prvimi desetimi so še Tom (568), Simba (508), Tomi (447), Muc (424) in Čarli (371). Med najpogostejšimi imeni je torej tudi klasičen Piki, ki ga ima v Sloveniji tudi veliko psov. Po našem zadnjem povpraševanju o imenih psov v Sloveniji je bilo ime Piki na tretjem mestu in ga je nosilo 1.829 psov. Zanimivo je, da je pri samičkah podobno ime Pika še pogostejše, saj ga nosi največ registriranih muck v Sloveniji. Podatke o imenih za mucke lahko preverite TUKAJ. 

Med najbolj priljubljenimi imeni najdemo še številna kratka in simpatična imena: Felix je na 11. mestu z 361 mačkoni, sledijo Piko (355), Max (353), Lumpi (343), Loki (330), Tačko (307), Bučko (300) in Sivko (300).

Tudi pri samčkih Slovenke in Slovenci izbiramo imena, ki jih poznamo iz risank in filmov: Simba je med desetimi najpogostejšimi imeni, Garfield je na 21. mestu z 249 mačkoni, Jerry pa na 27. mestu z 222. Med priljubljenimi so na primer tudi Loki, Tiger in Oliver.

V nadaljevanju  objavljamo še ostala imena s seznama prvih 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji: Tigi (285), Jack (265), Garfield (249), Srečko (241), Bine (237), Bobi (229), Hugo (226), Taček (224), Jerry (222), Tiger (220), Oliver (211), Puhi (205), Leo (198), Maco (194), Vili (193), Lucky (192), Sky (185), Garfi (177), Pablo (176), Tobi (174), Blacky (171), Mišo (170), Maks (169), Čili (168), Jaka (167), Mac (164), Oskar (161), Timi (156), Medo (153), Muki (152), Belko (139) in Rudi (138).

Podatke iz registra so nam poslali z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Preberite še: Najpogostejša imena konjev v Sloveniji

The post 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

Skrbnica skoraj štirimesečnega psička je na družbenem omrežju Facebook delila novico, da je kuža po kopanju v jezeru Jasna poginil. Zapisala je, da se je pes zastrupil in kmalu zatem poginil. Skrbnica je prav tako opozorila, da naj bi tamkajšnja veterinarska ambulanta obravnavala že več primerov zastrupitev, po njenih informacijah pa naj bi zaradi zastrupitve na isti lokaciji že poginil mladiček.

S PU Kranj so medtem sporočili, da so bili kranjskogorski policisti včeraj zvečer obveščeni o poginu kužka na območju Kranjske Gore. Na podlagi obvestila in zaznanih objav na družbenih omrežjih so začeli s preverjanjem in bodo v primeru ugotovljenih elementov prekrška ali uradno pregonljivega dejanja ustrezno ukrepali oziroma o tem obvestili druge pristojne inštitucije.

dezurni@styria-media.si

The post Po kopanju v znanem jezeru poginil kuža: Gre znova za zastrupitev? appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Ste vedeli, da so psi sodeč po raziskavah psi tako pametni kot povprečen dvoletnik?
• Mladički dalmatincev se rodijo beli.
• Odtis pasjega smrčka je edinstven.

1. Psi so lahko levičarji ali desničarji. Nekateri bodo tako kot ljudje lažje uporabljali desno ali levo tačko. Svojega psa testirate tako, da opazujete, katero tačko uporabi kot prvo, ko jo potrebuje. Če ste ga učili trikca dajanja tačke ali “daj petko” pa najbrž že veste, katero tačko uporablja najlažje. 

2. Pes je človekov najboljši prijatelj veliko dlje, kot smo sprva predvidevali. To je razvidno iz DNK analize odkritih ostankov prednika sodobnega psa in sodobnega volka, ki so ga poimenovali Taimyr wolf in je živel v Sibiriji pred 35.000 leti. Rezultate raziskave so pred desetletjem objavili v reviji Current Biology, raziskavo pa je vodil strokovnjak Pontus Skoglund s Harvardske univerze. Taimyr wolf je živel pred 27.000 do 40.000 leti. Ta vrsta je bila prednica sodobnih volkov in psov, deli si denimo veliko število genov s sodobnimi sibirskimi haskiji in grendlandskimi psi.

3. Psi razumejo več kot 150 besed. Povprečni psi se naučijo približno 165 besed. Izjemno inteligentne pasme razumejo 250 besed ali več.

4. Mladički dalmatincev se skotijo popolnoma beli. Značilne črne oziroma rjave lise se razvijejo šele, ko odraščajo.

5. Psi imajo mokre smrčke, ker jim to pomaga pri zaznavanju vonjav. Vlaga na smrčku pomaga pri absorpciji kemičnih snovi, povezanih z vonjavami.

6. Najstarejši pes, ki je kdaj živel, je bil Bluey. Avstralski govedar je po podatkih Guinnessove knjige rekordov živel 29 let in pet mesecev, in sicer od leta 1910 do 1939.

7. Odtis pasjega smrčka je edinstven. Podobno kot človeški prstni odtisi naj bi bil tudi vzorec na smrčku vsakega psa unikaten.

8. Božanje psa lahko koristi telesnemu in duševnemu zdravju. Raziskave so pokazale, da lahko 15 minut božanja psa zniža krvni tlak za približno 10 odstotkov, pomaga zmanjšati stres in občutke depresije ter zmanjšuje občutek osamljenosti.

9. Psi naj bi pri izbiri mesta za opravljanje potrebe upoštevali Zemljino magnetno polje. Raziskava je pokazala, da so psi v določenih okoliščinah pri iztrebljanju raje poravnani z magnetnim poljem Zemlje.

10. Pse je mogoče izuriti za zaznavanje raka in drugih bolezni pri ljudeh. Rakave celice sproščajo drugačne presnovne produkte kot zdrave celice. Psi bi lahko nekatere bolezni zaznali celo samo z vohanjem človekovega daha.

Preberite še: 10 pasem z dolgo življenjsko dobo

The post 10 presenetljivih dejstev o psih, ki jih pozna le malokdo appeared first on Tačka.over.net.

Med poletnimi dopusti in šolskimi počitnicami so pasji in mačji hoteli praviloma najbolj zasedeni. To potrjujejo tudi izkušnje ponudnikov hotelskih storitev za živali v Mariboru in okolici. Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, sta za STA poudarila ponudnika.

Pasji del je trenutno poln

V Royal Dog and Cat, pasjem in mačjem salonu ter hotelu v Spodnjih Žerjavcih v občini Lenart, lahko sprejmejo 19 psov in deset mačk. Kot je povedala vodja hotela Lidija Kocbek, je pasji del trenutno poln, pri mačkah pa je še nekaj prostora. Največja gneča je poleti, med šolskimi počitnicami in ob koncih tedna, predvsem od petka do nedelje. Čez leto je zasedenost bolj zmerna, imajo pa tudi dnevno varstvo.

Kocbek, ki hotel vodi tretje leto, je povedala, da je pred prvim daljšim bivanjem psa pri njih obvezen spoznavni obisk, nato pa ga postopoma uvajajo v varstvo. Če pes ni primerno socializiran in bi lahko ogrožal druge živali, ga zavrnejo. Čeprav je največja kapaciteta 19 psov, si Kocbek prizadeva, da jih je običajno od deset do 12, saj se tako lahko vsakemu posveti.

Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, je povedala Kocbek, ki delo opisuje kot način življenja. Lastnike praviloma vsak dan s kratkimi sporočili ali video posnetki obvešča o njihovih psih, saj želi, da vedo, da je žival na varnem in da se ima dobro.

Pri mačkah je pristop drugačen, saj se vsaka ne prilagodi bivanju v hotelu. Z lastnikom se zato o pristopu pred prihodom podrobno pogovorijo, se je pa že zgodilo, da je morala mačka zaradi tega, ker ni jedla, domov.

Podobno poletno polno zasedenost opažajo tudi v Pasjem hotelu in varstvu pri Oliju v Mariboru. Sonja Zupanič, ki je hotel z možem začela voditi leta 2023, je povedala, da je poleti popolnoma poln. Prenoči lahko približno šest psov, čez dan pa sprejemajo pse tudi v dnevno varstvo.

Tudi pri Oliju je v ospredju varnost, je povedala Zupanič. S psi se čez dan, kadar vreme dopušča, družijo na prostem v ograjenem prostoru. Po potrebi jih ločujejo glede na velikost in značaj, ponoči pa imajo na voljo tudi ločene bokse. Zupanič je poudarila pomen počitka, nadzora pri igri in sprehodov dvakrat na dan. Pri varstvu upoštevajo tudi prehranske posebnosti posameznih psov, zaprti boksi pa nekaterim pomagajo, da se lažje umirijo, saj so jih vajeni že doma.

Da je pri varstvu pomemben predvsem odnos do živali, meni tudi lastnica malega pomeranca Pabla Andreja Klejnošek. Pablo je v pasjem hotelu že preživel nekaj dopustov, Klejnošek pa od hotela pričakuje “varno, odgovorno in ljubeče varstvo”, dovolj gibanja in pozornosti, upoštevanje potreb in rutine psa ter dobro komunikacijo z lastnikom. “Skratka, da kužke tretirajo kot čuteča bitja,” je poudarila. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Sloveniji sicer registriranih 77 hotelov za hišne živali. Od teh jih 50 sprejema samo pse, 19 jih je za pse in mačke, osem pa samo za mačke.

The post Svoje delo opisuje kot način življenja appeared first on Tačka.over.net.

V petek se je v Londonu odvila svetovna premiera filma Ridleyja Scotta Zvezde nad tišino, kjer v središču pozornosti ni bil priljubljeni igralec Jacob Elordi, ki ga poznamo iz romantičnih filmov The Kissing Booth. Tokrat je bil v ospredju njegov pasji soigralec Rak Jasper. Kosmatinec je pred fotografsko steno povsem zasenčil igralca in v zameno za priboljške pridno ubogal vsa njegova navodila. 

Rak Jasper je pasme belgijski ovčar malinois, ki spada med ene najbolj priljubljenih delovnih pasem. Prvotno so bili belgijski ovčarji vzrejeni kot delovni in aktivni psi, ki imajo zelo visoko potrebo po gibanju. Prav tako so izjemno inteligentni, hitri in odporni. A pasma vsekakor ni za vsakogar, več o pasmi TUKAJ. 

Film je posnet po knjižni uspešnici Petra Hellerja in spremlja pilota Higa (Jacob Elordi), ki si je skupaj z vojaškim strokovnjakom za preživetje Bangleyjem (Josh Brolin) v postapokaliptičnem svetu ustvari zatočišče. A nekega dne ujame radijski signal, ki njegovo življenje postavi na glavo.

The post To je pes, ki je zasenčil priljubljenega igralca appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite: 

• Najbolj pogosto ime za mucke v Sloveniji je Pika. 

• Med najbolj priljubljenimi imeni za mucke tudi klasična imena: Tačka, Mici in Lili.

• Med priljubljenimi tudi pravljični junaki, na primer Kitty in Simba. 

Najbolj priljubljeno ime za mucke v Sloveniji po podatkih Centralnega registra hišnih živali je ime Pika, ki ga ima kar 1.695 muck. Gre za tradicionalno ime, ki ga imamo Slovenke in Slovenci radi tudi za druge živali. Kot smo pisali, je na primer Pika zelo pogosto ime za ovce, pa tudi za koze in ostale živali.

Imenu Pika pri muckah sledijo lepa in klasična imena Luna, Lili in Mici, ki jih prav tako najdemo tudi med ostalimi imeni za živali, celo med imeni za ovce in koze. Tudi ta imena so zelo pogosta, ime Luna nosi kar 1.532 registriranih muck, ime Lili nosi 1.387 kosmatink, ime Mici pa 1.224.

Nadaljujejo se prav tako pogosta imena, ki so kratka in priročna za klicanje svoje ljubljenke. Peto mesto zaseda ime Maca z 933 nosilkami, sledijo imena Tačka (672), Mimi (836), Miša (811), Muca (676), Mica (642), Pikica (532) in Mika (492)

V nadaljevanju pa objavljamo še celoten seznam prvih 50 najpogostejših imen za mucke v Sloveniji: Bela (458), Bella (421), Liza (417), Biba (400), Lola (396), Kitty (364), Sivka (355), Nala (350), Mini (308), Neli (291), Frida (284), Lucy (274), Rozi (272), Bučka (239), Lisa (236), Mia (228), Miška (227), Ruby (223), Mila (219), Kepica (209), Loti (200), Kiki (198), Simba (191), Eli (181), Lučka (178), Lina (175), Daisy (171), Kali (166), Bibi (165)m Maša (153), Freya (147), Megi (142), Kiti (142), Gina (140), Micka (137), Beti (137), Miki (137) in Mina (132).

Preberite še: Najpogostejša imena ovc v Sloveniji

The post 50 najpogostejših imen za mačke v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

Pomembno je, da se postopki zaključijo na podlagi ugotovljenih dejstev in v okviru pristojnosti posameznih institucij, so v današnjem sporočilu poudarili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

“Večina kmetov za svoje živali skrbi odgovorno”

Ob informacijah, da naj bi bilo poginulo govedo s kmetije Marjana Špura, ki je kot strokovnjak za govedorejo zaposlen v Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, so v KGZS navedli, da gre za samostojen zavod, ki kot delodajalec samostojno odloča o morebitnih ukrepih zoper svojega zaposlenega. “KGZS se v odločanje zavoda o delovnopravnih ukrepih ne more in ne sme vmešavati,” so navedli.

Poudarili so, da je vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo in da mora vsak, ki je za takšna dejanja odgovoren, zanje prevzeti polno odgovornost. Prav tako je nesprejemljivo javno stigmatiziranje posameznikov, še preden pristojni organi zaključijo svoje postopke in so znane vse okoliščine primera, so dodali.

V zbornici so ponovili, da gre za posamičen primer suma, ki ne odraža stanja v slovenskem živinorejskem sektorju, ter da velika večina slovenskih kmetov za svoje živali skrbi odgovorno, strokovno in predano, saj so dobrobit živali, njihovo zdravje in kakovost reje temelj njihovega dela. Še naprej bodo spodbujali k odgovorni reji, strokovnemu izobraževanju in ozaveščanju ter ostali zavezani ničelni toleranci do vseh oblik mučenja in zanemarjanja živali, so zapisali.

O sumu hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali na kmetiji v občini Križevci je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost obvestila minuli petek. Kot so sporočili, so našli pet poginjenih govedi, tri živali pa v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju. Eno žival so morali evtanazirati, preostali dve živi govedi pa so odvzeli lastniku.

The post “Vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo” appeared first on Tačka.over.net.

Na območju dalmatinskega otoka Žirje je eden od njih med lovom na tune ujel že drugo manto v kratkem času. Žival, ki jo je opisal kot veliko zver, je po poročanju lokalnih medijev nato nepoškodovano izpustil nazaj v morje, saj gre za zaščiteno vrsto.

Manta je vrsta skata, znana tudi kot morski vrag. Lahko doseže širino do sedem metrov in tehta več kot dve toni. V Jadranu je prisotna že od nekdaj, letos pa jih je po navedbah hrvaških ribičev več kot običajno.

Pri otoku Žirje blizu Šibenika se je manta na trnek ujela lovcu na tune Antonu Roci, danes poroča Riportal.

Po navedbah ribiča je mant v zadnjih 20 dneh v tem delu Jadrana izjemno veliko. Posadka njegovega čolna Bakul je tako ujela že drugo.

Izvlek morske živali je zahteval veliko truda in previdnosti, da je ne bi poškodovali. “Borili smo se uro in pol ter jo nato nepoškodovano izpustili nazaj v morje,” je pojasnil Roca.

Velikega skata vrste kljunati morski golob so minuli teden opazili tudi pri Pulju. Ena od plavalk je srečanje z živaljo tudi posnela.

Mante so kljub svoji velikosti za ljudi praviloma nenevarne in se prehranjujejo predvsem s planktonom. Nekatere druge vrste skatov imajo medtem na repu strupeno bodico, ki jo lahko uporabijo v samoobrambi.

The post Hrvaški ribič ujel “veliko zver” in jo izpustil appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Odraščajoči in odrasli psi pogosto skačejo, ker smo jih takšnega vedenja nehote naučili že kot mladiče.
• Vzgojo začnemo takoj, ko pes pride v naš dom.
• Pomembnoje , da omejimo možnosti, da do skakanja sploh pride.

Zakaj psi skačejo na ljudi?

Psi skačejo na ljudi iz različnih razlogov. Vedno je pomembno, da vedenje razumemo v kontekstu situacije in upoštevamo starost psa. Mladiči pogosto skačejo na ljudi, ker so manjši in bolj oddaljeni od nas – želijo si stika z nami in se nam skušajo približati.

Odraščajoči in odrasli psi pogosto skačejo, ker smo jih takšnega vedenja nehote naučili že kot mladiče. Takrat se nam je to zdelo prikupno in nenevarno. Pogosto na primer med treningom dajemo priboljške tako, da mora pes skočiti proti nam, in s tem nevede spodbujamo skakanje. Včasih pa psi skačejo zato, ker zaznajo našo napetost ali stisko – želijo nas pomiriti, saj imajo raje umirjene in čustveno stabilne vodnike.

Zakaj pes ne sme skakati na ljudi?

Takšno vedenje ni zaželeno, ker nam pes lahko z umazanimi tačkami poškoduje ali umaže oblačila. Še pomembneje pa je, da lahko s skokom podre ljudi s slabšim ravnotežjem, na primer otroke ali starejše.

Po drugi strani pa menim, da je skakanje lahko tudi del pozitivne interakcije, če ga pravilno usmerimo. Svoje pse na primer učim, kdaj morajo ostati s štirimi tačkami na tleh in kdaj je primeren trenutek, da lahko skočijo name – kot del igre ali izraza veselja.

Kdaj začnemo psa učiti, da ne sme skakati na ljudi?

Vzgojo začnemo takoj, ko pes pride v naš dom. Z doslednim nagrajevanjem zaželenega vedenja bo pes to vedenje začel pogosteje ponujati sam od sebe, skakanja pa se sploh ne bo poslužil.

Kako psa odvadimo skakanja na druge ljudi?

Najprej je pomembno, da omejimo možnosti, da do skakanja sploh pride. Na primer tako, da imamo psa na povodcu v situacijah, kjer bi do tega lahko prišlo. Nagrajujemo trenutke, ko pes ostane s tačkami na tleh. Učenje začnemo v okoliščinah, kjer vemo, da bo pes uspešen, nato pa postopno uvajamo težje situacije in motnje.

Kdaj je smiselno poiskati pomoč strokovnjaka?

Pomoč strokovnjaka je priporočljiva, če pes pogosto skače kljub našim prizadevanjem, če kaže znake stresa ali če se vedenje pojavlja v različnih okoljih – doma in na sprehodih. Strokovnjak lahko pomaga prepoznati vzroke vedenja in predlaga učinkovite rešitve. Pogosto skakanje izzveni, ko razrešimo temeljno stisko, zaradi katere je pes to vedenje razvil.

The post Zakaj psi skačejo na ljudi in kako jih tega odvadimo appeared first on Tačka.over.net.