Virus lahko prenesejo tudi komarji in bolhe

Tudi v Sloveniji ni mogoče izključiti pojava različice Toledo-MYXV.
“V Sloveniji različice Toledo-MYXV (MYXV-Tol) pri zajcih oziroma kuncih še nismo potrdili. Zadnji primer miksomatoze v Sloveniji je bil potrjen leta 2020 pri kuncu v Ljubljani,” so nam pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo.
Miksomatoze na ravni Evropske unije ni treba prijavljati. Zato ni natančnih podatkov o tem, kako razširjena je: “Iz tega razloga za nekatere države ni mogoče zanesljivo potrditi, ali je bila različica Toledo-MYXV že ugotovljena. Po podatkih Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH) so bili primeri miksomatoze v naši bližini letos prijavljeni le v Bosni in Hercegovini.”
Kot smo pisali, so informacije iz Italije drugačne, saj so tam zaradi pojava bolezni v številnih območjih celo prepovedali lov na zajce. Skrbi jih namreč, da bi bolezen močno posegla v število zajcev, zato jih želijo z ukinitvijo lova zaščititi. Obenem so po informacijah italijanskega veterinarskega inštituta novo različico že potrdili tudi v sosednji Avstriji in na Madžarskem. Več o tem TUKAJ.
Pojav različice virusa miksomatoze je mogoč tudi v Sloveniji
“Trenutno tveganja ni mogoče natančno oceniti, vendar pojava različice Toledo-MYXV v Sloveniji ni mogoče izključiti. Trenutno nimamo podatkov, na podlagi katerih bi lahko katerokoli območje Slovenije opredelili kot posebej izpostavljeno,” so nam pojasnili na kmetijskem ministrstvu.
Pri nas še ne vidijo razlogov za omejitev lova
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poziva k prijavi povečanega pogina ali opaženih znakov bolezni pri prostoživečih zajcih in kuncih. Ob sumu na bolezen priporoča laboratorijske preiskave.
“Trenutno v Sloveniji ni razlogov za omejevanje lova zaradi miksomatoze oziroma različice Toledo-MYXV, saj ta pri nas doslej še ni bila ugotovljena,” še dodajajo.
Lastnikom in rejcem kuncev na ministrstvu svetujejo, da pozorno spremljajo zdravstveno stanje živali: “Znaki miksomatoze lahko vključujejo otekanje vek, oči, ustnic in drugih delov glave, izcedek iz oči in nosu, kožne spremembe, brezvoljnost, zmanjšan tek ter pogine.”
Svetujejo, da se lastniki ob sumu na bolezen obrnejo na svojega veterinarja, ki bo presodil o nadaljnjih postopkih in morebitnih diagnostičnih preiskavah: “Tveganje za okužbo lahko zmanjšajo z rednim cepljenjem, zaščito živali pred komarji in drugimi zajedavci ter preprečevanjem stika z divjimi zajci in kunci.”
Poudarjajo, da ostaja cepljenje najpomembnejši ukrep za zaščito kuncev pred miksomatozo: “Podatki o učinkovitosti obstoječih cepiv proti različici Toledo-MYXV so zaenkrat omejeni, zato ni mogoče z gotovostjo oceniti stopnje zaščite pred to različico virusa. Virus se lahko prenaša z neposrednim stikom med živalmi, pomembno vlogo pri širjenju pa imajo tudi prenašalci, kot so komarji in bolhe. Tveganje za okužbo je pri kuncih, ki se redijo izključno v notranjih prostorih, praviloma manjše, vendar ga ni mogoče popolnoma izključiti, saj lahko prenašalci virusa zaidejo tudi v notranje prostore.”
“Če občani v naravi opazijo bolnega ali poginulega zajca, naj se živali ne dotikajo. O najdbi naj obvestijo pristojno lovsko družino ali pokličejo na 112. Lovcem priporočamo uporabo zaščitnih rokavic pri rokovanju z uplenjenimi ali poginulimi živalmi ter upoštevanje splošnih biovarnostnih ukrepov,” še dodajajo.
Kaj so nam glede miksomatoze pojasnili pri Lovski zvezi, preverite TUKAJ.


