“Prepoved posegov brez anestetikov naj velja za vse sporne prakse”
Oglasili so se iz zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije in komentirali predlagano novelo Zakona o zaščiti živali.
V tem tednu se je zaključila javna obravnava oziroma se je zaprlo komentiranje predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Kot pojasnjujejo v Zvezi za živali, so temeljito preučili predlog, uskladili mnenja organizacij članic ter nekaterih drugih organizacij za zaščito živali in podali skupni komentar: “V grobem je naše mnenje o predlogu novele pozitivno, vključuje veliko potencialno dobrih sprememb, še posebej na področju rejnih živali.”
“Močno na primer podpiramo ukinitev baterijske reje kokoši nesnic v prenatrpanih kletkah in prepoved t.i. kirurških kastracij, ki se jih opravlja pri mladih pujskih kar brez anestezije in protibolečinske terapije,” opisujejo.
Predlagali so dopolnitev omenjenih določb in sicer: naj prepoved reje v kletkah velja za vse kokoši, tudi za matične jate kokoši (namenjene razplodu) in jarkice (mlade kokoši pred začetkom nesnosti) ter da naj prepoved opravljanja bolečih posegov brez anestetikov in analgetikov velja za vse sporne prakse, ne samo kastracije – to so na primer ‘kupiranje’ repov, uhljev in ščipanje zob. Tudi rejne živali si zaslužijo življenje brez nepotrebnega trpljenja.
Gre za majhen, a pomemben korak
Močno jih je razveselil tudi predlog uvedbe obveznega označevanja lastniških mačk: “Ta ukrep se je že izkazal kot pozitiven pri psih, seveda pa ne gre za rešitev “čez noč”, pač pa za majhen, a pomemben korak, ki bo na dolgi rok prinesel pozitivne spremembe. Izgubljene oziroma najdene živali imajo dosti večjo možnost hitre vrnitve domov, če so čipirane. Registracija lastniških mačk bi omogočila bolj točno oceno o številu vseh mačk in s tem načrtovanje nadaljnjih ukrepov (npr. zagotavljanje kapacitet v zavetiščih, ki se recimo pri psih opredelijo glede na število registriranih psov v občini). Označevanje in registracija živali omogočata sledljivost izvoru določene živali in kaznovanje morebitnih kršiteljev. Poleg tega bi obvezno označevanje omogočilo lažjo oskrbo zapuščenih mačk, saj bi se lažje razločilo med lastniškimi mačkami in tistimi brez lastnika. To je torej še eden od predlogov v noveli, ki jih v Zvezi podpiramo.”
Niso zadovoljni s predlogom financiranja zapuščenih živali
Jih pa žalosti, da se v nekaterih delih novele zdi, da je njen cilj prej zmanjšanje stroškov kot pa dobrobit živali. Novela sicer po njihovih navedbah v nekaterih točkah res bolje ureja financiranje zavetišč za zapuščene živali – na primer obvezno kritje stroškov s strani občin 60 dni po sprejemu živali, namesto 30 in pa pokritje luknje med 30. (oziroma zdaj 60.) in 180. dnem od namestitve v zavetišče.
“Po drugi strani pa močno zmanjšuje financiranje t.i. dolgotrajne oskrbe, to je oskrbe po preteklih 6 mesecih. Pogosto živali niso zanimive kandidatom za posvojitelje zaradi svoje starosti (večina odraslih, nekaj let starih živali, še posebej seniorji), velikosti (pogost problem pri večjih psih) ali ne-atraktivnega videza (črne mačke). Mnogo živali pa za večino povprečnih skrbnikov sploh ni primernih zaradi zdravstvenih (kakšna kronična obolenja ali pa pasemsko pogojene pričakovane težave) in vedenjskih težav (potencialno nevarni psi, plašne in travmatizirane živali),” pojasnjujejo.
Preberite še: Strokovnjakinja opozarja: Slovenija bi s tem kršila mednarodno pravo
Država je pred nekaj leti usmrtitev takih živali v zavetiščih prepovedala, kar podpirajo, se jim pa zdi krivično zmanjšati financiranje njihove oskrbe: “Večina zavetišč se že prej ni posluževala evtanazij zdravih živali, je pa ta možnost obstajala. Zdaj pa je predvideno zgolj 20% financiranje dolgotrajne oskrbe, s preostalimi stroški pa naj se zavetišča znajdejo sama. Ne samo to, predvideno je tudi kaznovanje zavetišč, ki ne skrbijo, da žival v čim krajšem času oddajo zainteresiranemu skrbniku, čemur odločno nasprotujemo. Živali so živa čuteča bitja, tega bi se morali kot družba zavedati in to zavedanje spodbujati, ne pa zniževati standarde. Zato je nujno, da zavetišča od svojih posvojiteljev zahtevajo, da s posvojenimi živalmi primerno ravnajo. Problematiko velikega števila živali v zavetiščih je treba reševati s preprečevanjem nastanka novih zapuščenih živali.”
V kolikor bodo s stroko, zakonodajalcem in ostalimi deležniki našli skupni jezik za korekcijo omenjenih spornih točk, bodo predlog novele z veseljem podprli, napovedujejo. Zveza za živali združuje devet slovenskih nevladnih organizacij za zaščito živali, ki so se v začetku leta 2024 povezale z namenom enotnega zastopanja interesov živali. Pri oblikovanju komentarja je sodelovalo še nekaj drugih organizacij, podpisnice dokumenta pa so članice Zveze in sicer: Društvo AETP, Društvo za zaščito živali Ljubljana, Društvo za zaščito živali Novo mesto, Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Društvo za dobrobit živali AniMa, Društvo za zaščito živali Kočevje, Zavod za oskrbo mačk in osveščanje Mačja hiša, Zavod za zaščito in dobrobit živali Muri, Zavod Skupina veterinarjev steriliza potepuhe.
Preberite še: Zavetišča ne smejo biti končen dom za zapuščene živali
