Bodo tudi pri nas uvedli deljeno skrbništvo nad živalmi?

Brazilija je aprila uzakonila deljeno skrbništvo nad hišnimi ljubljenčki po razvezi, medtem ko v Sloveniji posebne ureditve za zdaj ni. Pri nas se vprašanja glede živali rešujejo v okviru civilnega in družinskega prava, pri čemer mora biti po oceni pristojnih vedno v ospredju dobrobit živali.

V nadaljevanju preberite:

• Brazilija je sprejela zakon, ki ob razvezi omogoča deljeno skrbništvo nad hišnimi ljubljenčki in pravično delitev stroškov oskrbe.

• V Sloveniji posebna ureditev skrbništva nad živalmi po razvezi ne obstaja, živali pa pravno veljajo za čuteča živa bitja, ne za stvari.

• Pristojni poudarjajo, da je treba morebitne prihodnje rešitve presojati predvsem z vidika dobrobiti živali in v okviru širše pravne razprave.

V Braziliji so aprila sprejeli zakon o deljenem skrbništvu nad hišnimi ljubljenčki. Zakon določa, da bo zakoncema, ki se ne moreta sporazumeti o skrbništvu živali, sodnik odredil deljeno skrbništvo nad živaljo in pravično razdelitev stroškov za njeno oskrbo. Sodišče upošteva pogoj, da je žival večji del svojega življenja živela s parom. Deljenega skrbništva pa ne bo mogel dobiti zakonec s kriminalno preteklostjo in pri katerem obstaja tveganje za nasilje v družini.

V Sloveniji takšne ureditve ni

V slovenskem pravnem redu posebna ureditev deljenega skrbništva hišnih ljubljenčkov ob razvezi zakonec trenutno ni predvidena, so pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Dodali so, da je položaj živali pri nas urejen tako, da živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja, njihovo varstvo pa urejajo posebni predpisi. Hkrati se v premoženjskopravnih razmerjih zanje subsidiarno uporabljajo pravila, ki veljajo za premičnine, če poseben zakon ne določa drugače.

“To pomeni, da se vprašanja glede živali ob razhodu partnerjev oziroma ob razvezi danes praviloma rešujejo v okviru obstoječih pravil civilnega in družinskega prava, predvsem z dogovorom med partnerjema oziroma v okviru premoženjskopravnih razmerij, pri čemer pa morajo biti ves čas spoštovane tudi obveznosti iz predpisov o zaščiti živali,” so še razložili. Živali mora tako skrbnik zagotoviti ustrezne pogoje bivanja, hrano, vodo in oskrbo.

Ne vidijo potrebe po takšni ureditvi

Na upravi tako ocenjujejo, da mora biti pri vsakem razmisleku o morebitnih prihodnjih rešitvah v ospredju dobrobit živali. “Menimo, da avtomatičen prenos rešitev, ki veljajo za razmerja med starši in otroki, na področje hišnih živali ni samoumeven. Gre za vprašanje, ki posega tudi na področje družinskega in civilnega prava, zato bi bila morebitna sistemska ureditev predmet širše medresorske presoje,” so še utemeljili.

Prepričani so tudi, da slovenska zakonodaja dobrobit živali že zdaj varuje prek predpisov o zaščiti živali. Posebna ureditev, po kateri bi sodišče v razveznem postopku posebej odločalo o skrbništvu nad hišno živaljo, pa zdaj ni določena.

ksenja.znidarsic@styria-media.si