Mačke: Eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja pri nas

“Raziskava med slovenskimi lastniki mačk kaže, da veterinarja redno obiskuje manj mačk kot psov. Ker mačke bolezni pogosto skrivajo, lahko prepozno odkrivanje težav pomembno vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja,” sporoča dr. vet. med. Maja Stopar z VetPromet. 

V nadaljevanju preberite:

• Zakaj mačke prikrivajo bolezen.
• Kronična bolezen ledvic po ocenah prizadene približno eno od treh mačk po sedmem letu starosti.
• Le dobra polovica (53 %) vseh mačk živi izključno v notranjih prostorih.

“Ko pes zboli, lastniki običajno hitro opazijo spremembo. Ta postane manj aktiven, izgubi apetit ali začne kazati znake bolečine,” pojasnjuje in dodaja, da je pri mačkah pogosto drugače: “Številne bolezni se razvijajo počasi in brez očitnih znakov, zato jih lastniki pogosto opazijo šele, ko že precej napredujejo.”

To potrjuje tudi raziskava med slovenskimi lastniki hišnih živali. Medtem ko veterinarja vsaj enkrat letno obišče kar 90 odstotkov lastnikov psov, to stori le 74 odstotkov lastnikov mačk.

“Razlika se morda ne zdi velika, vendar lahko pomembno vpliva na zgodnje odkrivanje bolezni in dolgoročno zdravje živali,” opozarja strokovnjakinja. 

Mačke niso izgubile tega vedenjskega vzorca

“V naravi je kazanje šibkosti pomenilo večjo ranljivost. Čeprav danes živijo v varnem domačem okolju, mačke tega vedenjskega vzorca niso izgubile,” pravi Maja Stopar. 

Dodaja, da so zato številne zdravstvene težave dolgo časa potekajo skoraj neopazno. Lastniki spremembe pogosto pripišejo staranju, spremembi značaja ali običajnim nihanjem razpoloženja.

Med znake, ki jih pogosto spregledamo, sodijo:

• zmanjšana aktivnost,

• manj skakanja na višje površine,

• postopna izguba telesne mase,

• spremembe apetita,

• povečano pitje vode,

• pogostejše uriniranje,

• slabša kakovost dlake.

Veterinarji opozarjajo, da se pri mačkah številne kronične bolezni razvijajo več mesecev ali celo let, preden postanejo očitne. Dober primer je po navedbah Maje Stopar kronična bolezen ledvic, ki po ocenah prizadene približno eno od treh mačk po sedmem letu starosti.

“Gre za bolezen, ki lahko dolgo časa poteka brez izrazitih znakov. Prvi simptomi se pogosto pojavijo šele, ko je velik del ledvičnega tkiva že okvarjen. Lastniki spremembe pogosto opazijo šele ob hujšanju, povečanem pitju vode, pogostejšem uriniranju ali izgubi mišične mase,” opisuje. 

Redni preventivni pregledi po njenih besedah omogočajo odkrivanje sprememb v zgodnejših fazah, ko lahko zdravljenje bistveno upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja živali.

To je eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja

Dodaja, da velja podobno velja za zaščito pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Raziskava kaže, da je zaščita pred bolhami in klopi eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja: “Kar 36 odstotkov lastnikov mačk je navedlo, da veterinarja obiščejo prav zaradi zaščite pred bolhami in klopi, 31 odstotkov pa zaradi odpravljanja notranjih zajedavcev. Kar 34 odstotkov lastnikov mačk priznava, da ukrepajo predvsem kot odziv na infestacijo in ne preventivno. Tak pristop je pogosto manj učinkovit, saj lahko zajedavci povzročajo težave že precej pred pojavom prvih vidnih znakov.”

Posledice so, da je več kot 40 odstotkov slovenskih mačk že imelo težave z bolhami in klopi, četrtina vseh mačk pa se je zaradi infestacije tudi zdravila.

Opozarja, da je med lastniki še vedno precej razširjeno prepričanje, da so mačke, ki živijo izključno v stanovanju, praktično varne pred večino zdravstvenih tveganj. Vendar to ne drži povsem: “Bolhe lahko v dom prinesemo ljudje na obutvi ali oblačilih, zajedavci pa se lahko prenesejo tudi preko drugih živali. Tudi mačke, ki živijo v stanovanju, pogosto prihajajo v stik z balkoni, terasami, skupnimi hodniki ali drugimi okolji, kjer popolna izolacija ni mogoča.”

Le dobra polovica (53 %) vseh mačk živi izključno v notranjih prostorih, ostale (34 %) imajo izhod na prosto ali živijo samo na prostem (13 %). 20 % mačk živi v gospodinjstvu s psom: “Prav zato način bivanja ni edini dejavnik pri odločanju o zaščiti. Tveganje je treba vedno ocenjevati celostno in glede na življenjski slog posamezne živali.”

Raziskava: Ipsos je novembra 2025 izvedel raziskavo med 400 slovenskimi lastniki hišnih živali. V članku uporabljeni podatki izhajajo iz rezultatov raziskave.