Ko piki komarjev strašijo tudi v Sloveniji

V tem tednu je mnoge presenetila vest o dveh vranah, ki sta poginili zaradi virusa Zahodnega Nila.

V nadaljevanju preberite:

•  V Sloveniji potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah.
• WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex).
• Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. 

“Porast temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin imajo vpliv na pojavnost bolezni, ki jih prenašajo komarji. Tako se tigrasti komar, ki je v tropskem in subtropskem podnebnem pasu vektor denge, čikungunje in Zika virusa, pojavlja tudi v Sloveniji. V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj komarja Culex spp, vektorja vročice Zahodnega Nila, in skupaj s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava te bolezni tudi pri nas,” so zapisali strokovnjaki iz Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje v “Oceni tveganja za epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh” iz leta 2024. 

Kot so dodali, bi lahko pričakovani dvig temperature povečal številčnost populacije vektorja in stopnjo razmnoževanja virusa v vektorju: “Zato je izrednega pomena, da se v državi vzpostavi organiziran sistem spremljanja oziroma monitoringa tujerodnih komarjev, ki bi vzpostavil nadzor nad vrstami komarjev in njihovo potencialno okuženostjo s povzročitelji bolezni.”

Zbolijo lahko tudi konji

Kot smo pisali, je nacionalni veterinarski inštitut Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah. Ptici sta bili najdeni v občinah Ljubljana in Grosuplje. V Sloveniji je bil virus pri pticah nazadnje potrjen leta 2024.

Po pisanju hrvaških medijev, je sicer hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo konec letošnjega avgusta sporočio, da so virus Zahodnega Nila potrdili pri več poginulih vranah na območju Zagreba. V Italiji so mediji poročali številnih okuženih osebah, samo v letošnjem letu so v Italiji po podatkih ECDC zabeležili 516 okužb. 

Virus se prenaša predvsem prek komarjev

Virus Zahodnega Nila prenašajo okuženi komarji, med najpomembnejšimi prenašalci pa so komarji iz rodu Culex. Virus se najpogosteje prenaša med pticami, komarji pa ga lahko prenesejo tudi na ljudi in konje. Ljudje in konji veljajo za naključne oziroma končne gostitelje in praviloma niso vir nadaljnjega širjenja okužbe. Bolezen se z običajnim stikom ne prenaša s človeka na človeka.

“Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji,” so pojasnili na upravi. 

Dodali so, da virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Virus je bil prvič ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki: “V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu je bila bolezen potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji.”

Virus pri komarjih v Sloveniji dokazan že leta 2018

“Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) uvrščeno kot območje z možnostjo pojava WNV (angl. predisposed area), saj obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca Culex pipiens,” opisujejo na Inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Prvi primer akutne okužbe z WNV pri človeku smo v Sloveniji po podatkih NIJZ potrdili v avgustu 2013: “V letu 2018 smo v 4 različnih slovenskih statističnih regijah potrdili 4 akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe z WNV. Prisotnost virusa Zahodnega Nila v komarjih je bila v Sloveniji prvič dokazana v 2018, že pred tem so jo potrdili pri prostoživečih pticah (Račnik, 2008; 2013), domačih fazanih in konjih.”

Za bolezen dovzetni vsi, ki še niso bili okuženi

WNV se na človeka po navedbah strokovnjakov z NIJZ običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni: “Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.”

Za okužbo so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV: “Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.”

Ena oseba na 150 okuženih razvije težko obliko bolezni

“Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov,” še pojasnjujejo na NIJZ. 

Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila): “Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.”

Preberite še: Opozorilo veterinarjev: Zdravljenje je tvegano!