“Včasih ob smetnjakih najdemo zajce v kletkah”
V Zavetišču Ljubljana opozarjajo na porast oddaj lastniških psov v zavetišče, zato so zagnali projekt Js bi šou domou, ki posvojiteljem nudi dodatno podporo. Vodja oskrbnikov izpostavlja, da se ključni izzivi začnejo že pri vprašanjih, ki bi si jih moral zastaviti vsak bodoči skrbnik živali.
Obiskali smo Zavetišče Ljubljana v Gmajnicah, kjer smo govorili z Oljo Ivanović, vodjo oskrbnikov, ki nam je pojasnila, kakšne so trenutne razmere v zavetišču. Uvodoma je dejala, da so v sklopu zavetišča začeli s projektom Js bi šou domou v sodelovanju s Kinološkim zavetiščem Ljubljana, s katerim želijo zmanjšati vračanje posvojenih živali. Bodočim posvojiteljem tako omogočajo 10 brezplačnih ur s pasjim trenerjem, ki pomaga privaditi posvojitelja in psa na novo okolje.
Pri poskusni oddaji je pes še naprej last zavetišča, bodoči posvojitelj pa je v omejenem obdobju odgovoren za žival. V tem obdobju se namreč vidi, ali je bila posvojitev prava odločitev. Nekatere živali namreč potrebujejo dlje časa za prilagoditev, a sama meni, da se že v nekaj dneh vidi, ali bo mačka oziroma pes posvojitelja sprejel novo žival.
Vse več psov se oddaja v zavetišče
Ivanović opaža, da se v zadnjih dveh, treh letih povečuje število predaj lastniških psov v zavetišče. Kot razloge za to je navedla premalo časa, nezmožnost nudenja potrebne oskrbe in tudi ugrize. “Osnovni problem je, da bi si moral vsak pred nabavo živali odgovoriti na nekaj ključnih vprašanj. Če je odgovor, na katero izmed njih ne, naj si žival ne nabavlja,” je zatrdila.
“Ko si nabaviš psa, moraš vedeti, da lahko živi 15 let. V tem času greš lahko na službeno pot, dobiš novega družinskega člana, se razideš s partnerjem, si zlomiš nogo ali pa moraš v bolnišnico. Ali imaš nekoga, ki bo takrat poskrbel za psa? Če je odgovor ne, je težko sam poskrbeti za žival. Žalostno, a resnično.“
Ob tem je izpostavila, da enako velja tudi za manjše živali. Kunci namreč lahko živijo tudi deset let, če pa nimajo ustreznih pogojev, pa lahko razvijejo nezaželena vedenja. Ivanović je dejala, da včasih poleg smetnjakov tudi najdejo zajce v kletkah, saj se lastnikom ne ljubi več ukvarjati z njimi.
Pred nakupom pasemskega psa se moramo podučiti o njegovih potrebah
V sklopu svojega dela Olja tudi opaža, da si ljudje pogosto kupijo pasemskega psa, vendar njegovih nagonov in potreb ne znajo zagotoviti. Ena takšna pasma je zagotovo border collie, ki je izjemno aktiven. Ob tem opozarja, da se je treba pred nakupom psa vedno pozanimati, za kakšen namen je bil ta pes v osnovi vzrejen. “Ko pride kakšen film ven in ljudje vidijo, kako čudovito je vzgojen belgijski ovčar, nihče ne pomisli, koliko časa in dela je vodnik vložil v vzgojo in da se s treningom nadaljuje tudi, ko je pes star pet let. Nič ni samoumevno.”
Kadar se lastniki psov iz kateregakoli razloga odločijo za oddajo, lastništvo avtomatično preide na zavetišče. Ivanović je pojasnila, da se v tovrstnih primerih pojasni ljudem, da psa ne morejo več obiskovati, saj to ni pravično do psa. “Pes pride v novo okolje in je zmeden. Povsod so nove vonjave, novi ljudje, novi psi. Najslabše bi bilo, da bi nato čez en mesec zopet prišel lastnik in bi se pes vrnil v začetno fazo,” je utemeljila.
Ivanović je izpostavila, da pes težko pozabi. Nekateri se namreč še po več letih spominjajo vonja, glasu in načina hoje svojih prejšnjih lastnikov. Enako je tudi pri ljudeh, ki se težko soočajo z osebami iz preteklosti, a človek si to vsaj zna razložiti, pes takšnih kompleksnih čustev ni zmožen.
Potrebovali bi več zaposlenih
V zavetišču imajo redno zaposleno osebje in študente, medtem ko imajo prostovoljce le za sprehajanje psov. Prostovoljci morajo opraviti tečaj pasje šole, da se naučijo dela s psi. Po opravljenem tečaju podpišejo pogodbo o prostovoljstvu in imajo določeno kvoto ur, ki jih morajo opraviti v letu. Dotična ureditev izhaja iz tega, da imajo psi konstanto v življenju, saj psi potrebujejo doslednost, je razložila Olja.
Na oddelku s psi sta dva v dnevni izmeni in eden na oddelku z mačkami. Enako je tudi pri drugi izmeni ter v nočni. V zavetišču delujeta tudi dva veterinarja. Načrtujejo sicer, da bodo na oddelku za mačkami zaposlili še kakšnega delavca za redno, trenutno pa si veliko pomagajo s študenti.
Večje težave imajo pa pri namestitvi živali, saj so tako kot drugod po Sloveniji zavetišča polna. Sami sprejemajo samo živali iz občin, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Za konec je izpostavila težave občin, ki nimajo sklenjenih pogodb z zavetišči, saj so pogosto prepuščene same sebi. V Zavetišču Ljubljana sicer sprejmejo živali tudi od drugod, če jim kapacitete to le dovoljujejo.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
