V tujini jih imajo za ljubljenčke, pri nas veljajo za invazivne
Čeprav rakuni na družbenih omrežjih pogosto nastopajo kot hišni ljubljenčki, pa v Sloveniji veljajo za nezaželeno in invazivno vrsto.
Družbena omrežja so pogosto preplavljena s prisrčnimi posnetki domačih živali. Velikokrat pa se v vlogi domačih živali znajdejo tudi rakuni – ta trend je še najbolj pogost v ZDA, kjer je rakun kot domača žival dovoljen v 16 zveznih državah.
V Sloveniji so rakuni smatrani kot invazivna vrsta. Že od leta 2016 so namreč na Seznamu invazivnih vrst Evropske unije, ki prepoveduje vnos, izvoz, zadrževanje, razmnoževanje, trgovanje, prevoz ali izpustitev v naravo vseh naštetih živalskih vrst. Tako moramo tudi v Sloveniji zagotavljati zgodnje odkrivanje in hitri odziv v primeru novih pojavljanj invazivnih tujerodnih vrst, so pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
Rakun ali severnoameriški rakun (Procyon lotor) spada v družino rakunov (Procyonidae), ki jo uvrščamo v red zveri (Carnivora) in razred sesalcev (Mammalia). Rakun je nočna žival, običajno je samotar. V Severni Ameriki naseljuje gozdove, kmetijske površine, obalna močvirja, okolico potokov, kjer živi v votlih drevesih in hlodih ter uporablja brloge drugih živali za vzrejanje mladičev ter spanje v hladnih zimskih mesecih. V ZDA so se dobro privadili tudi na življenje v predmestjih, parkih in vrtovih. So dobri plavalci in znajo plezati po drevesih, so uvodoma pojasnili na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
- Preberite tudi: Zakaj še vedno verjamemo, da miši jedo sir?
Prenašajo lahko nevarne bolezni
Čeprav izgledajo prisrčno, pa izr. prof. dr. Jožko Račnik, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev, ter prof. dr. Alenka Dovč, dr. vet. med., specialist medicine ptic, malih sesalcev in plazilcev z veterinarske fakultete opozarjata, da lahko rakuni prenašajo precej bolezni.
Podrobneje sta opisala, da so pri rakunih do sedaj ugotovili kar nekaj parazitarnih, bakterijskih in virusnih bolezni, ki se lahko prenesejo na druge vrste živali in ljudi. Kot najbolj nevarna bolezen je izpostavljena steklina, s katero so v ZDA med prostoživečimi živalmi najpogosteje okuženi prav rakuni. Po pogostosti ji sledita leptospiroza in rakunja glista.
“Leptospiroza je bolezen, ki jo lahko povzročajo bakterije iz rodu leptospir. Leptospira se nahaja v urinu različnih vrst divjih, pa tudi domačih živali, med drugim tudi pri rakunih. Ljudje in živali se z njo lahko okužijo, če pridejo v stik z urinom okuženih živali,” sta pojasnila strokovnjaka ter dodala, da se lahko bolezen prenaša preko kože, nosu, ust ali oči. Okuženi ljudje in živali lahko ne kažejo simptomov, lahko pa težje zbolijo in celo umrejo.
Rakunja glista medtem živi v črevesju rakunov in se izloča z iztrebki. V obliki jajčec lahko preživi v okolju v zemlji tudi nekaj let. Če ta jajčeca po pomoti zaužijejo ljudje in druge živali, se iz jajčec izležejo ličinke, ki infestirajo različne organe in lahko povzročajo motnje v delovanju možganov, hrbtenjače, jeter in oči.
“Poleg omenjenih zoonoz,so pri rakunih ugotovili tudi bolezni, kot so kriptosporidioza (povzročitelj Cryptosporydium sp.), trihineloza (povzročitelj Trichinella sp.), ehinokokoza (povzročitelj Echinococcus multilocularis) in toksoplazmoza (povzročitelj Toxoplasma gondii),” sta pojasnila.
“Na domače mačke in pse se lahko z rakunov prenašajo pasja kuga, mačja kuga in parazit Neospora caninum. Klopno prenosljive bolezni pri rakunih so babezioza (povzročitelj Babesia spp.), lymska borelioza (povzročitelj Borreliella sp.) in rikecioza (Rickettsia sp.).”
Prav tako so bile posledice ugrizov in prask tudi resne poškodbe pri ljudeh, so opozorili na fakulteti.
V ZDA priljubljeni, v Sloveniji prepovedani
Račnik in Dovč sta še pojasnila, da je v Sloveniji nekaj rakunov živečih v ujetništvu v živalskih vrtovih in zoo-ju podobnih prostorih. “Kot prostoživečo žival so ga pri nas po podatkih projekta Invazivke prvič zaznali leta 2002, in sicer le posamično v različnih regijah. Najverjetneje je šlo za osebke, pobegle iz ujetništva,” sta dodala.
Treba je imeti znanje in izkušnje o oskrbi, namestitvi, prehrani in vedenju te živalske vrste, sta opozorila. Gre namreč za zahtevnejšo vrsto, ki se je ne priporoča imeti v stanovanju. Niti ni priporočljivo, da živi skupaj z drugimi živalskimi vrstami.
Lahko se naučijo številne ukaze
Na veterinarski fakulteti so pojasnili, da so rakuni vsejedi. V divjini se hranijo s sadjem, oreščki, ličinkami, črički, malimi sesalci, ptičjimi jajci in mladiči, vodnimi živalmi, dvoživkami, gojenimi pridelki in žiti. Znani so po tem, da hrano, preden jo pojedo, sperejo v vodi. V ujetništvu naj bi jih hranili s podobno hrano, kot jo imajo dihurji.
“Glede bivanja potrebujejo veliko prostora, veliko igrač oziroma sredstev, s katerimi se zamotijo, in skrivališče za spanje. Ne obnesejo se v kletkah in manjših prostorih,” sta razložila profesorja na fakulteti. Rakuni potrebujejo prostor za gibanje, plezanje in raziskovanje. Z ostrimi kremplji in zobmi radi uničujejo stvari in predmete okoli njih, posebno kadar so radovedni ali jim je dolgčas.
“Ponoči morajo biti zaprti za varno žičnato ograjo. Zaradi slabe prehrane in pomanjkanja gibanja v ujetništvu je debelost pogosta težava rakunov.“
Niso primerni za hišne ljubljenčke
Dr. Račnik in dr. Dovč sta izpostavila, da čeprav rakuni izgledajo ljubki, krotki in prijazni, se vedejo podobno kot kune in dihurji, ki prav tako spadajo med zveri. Strokovnjaki in ljudje, ki imajo izkušnje z rakuni, jih tako ne priporočajo kot hišne ljubljenčke, saj jih je težko udomačiti. V primeru, da jih človek vzgaja od mladiča, se lahko navadijo človeške bližine, običajno tistega, ki se z njimi največ ukvarja.
Kljub temu pa se rakuni vedejo nepredvidljivo in agresivno. To še posebej velja v primeru, ko jih nekaj prestraši ali zmoti, zaradi česar lahko tudi ugriznejo. “Da se jih naučiti prepoznati svoje ime in ubogati ukaze, kot je na primer ‘sedi’. Možno jih je naučiti tudi uporabe stranišča. Ker so plenilci, se odsvetuje, da bi jih imeli skupaj z drugimi domačimi živalmi, še posebno majhnimi, saj jih lahko napadejo in ubijejo,” sta povedala profesorja.
Oba strokovnjaka sta poudarila, da je oskrba rakunov zahtevna zaradi posebnih pogojev bivanja, prehrane in njihovega vedenja. Poleg tega rakuni v Sloveniji veljajo za invazivno vrsto, zato je njihovo posedovanje pri nas prepovedano.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
