Seznam dovoljenih vrst živali: poslušali veterinarje in biologe, a rejcev ne
Glede seznama dovoljenih živalskih vrst so ministrstvo in rejci še vedno na nasprotnih polih. Medtem ko eno trdi, da se bori za dobrobit živali, drugi menijo, da gre za diskriminacijo ljudi.
12. marca 2025 je bilo konec zbiranja komentarjev in pripomb glede vsebine predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Največ kritik je letelo prav na seznam dovoljenih vrst živali. Slednji določa vrste, ki so udomačene ali po svoji naravi niso nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ne izločajo človeku nevarnih strupov in niso zahtevne za oskrbo. Če na seznamu ne bo določene vrste, se lahko zakon dopolni s strokovno utemeljitvijo in se žival doda na seznam.
Kritike so prišle predvsem od rejcev, kjer je več strokovnjakov ter tudi nekaj veterinarjev ostro nastopilo proti seznamu. Prepričani so namreč, da bo seznam vodil v cvetenje črnega trga, prav tako pa so seznam označili za diskriminatornega.
Predsednica francoske zveze za neantropomorfno zaščito in narave ProNaturA Sarah Ausseil je naredila korak dlje ter seznam označila za nezakonitega. “Seznam je nezakonit, saj gre za diskriminacijo. Obenem seznam krši tudi Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) oziroma Washingtonsko konvencijo,” je poudarila. Dodala je, da bi s sprejetjem seznama Slovenija kršila mednarodno pravo ter izrazila zaskrbljenost nad posledicami uvedbe. Sama je namreč prepričana, da bi seznam posledično vodil v izumrtje številnih živalskih vrst.
Več o tem, kaj menijo nekateri strokovnjaki, preberite TUKAJ.
Odziv UVHVVR na očitke
Na Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so se odzvali na besede Ausseil ter zavrgli njene očitke, da gre za nezakonito dejanje oziroma kršitev. Poudarili so, “da princip omejevanja posedovanja eksotičnih živali na način, da se določi t. i. seznam dovoljenih živalskih vrst ni v nasprotju z Washingtonsko konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prostoživečih živali in rastlin (CITES)“.
Pojasnili so, da konvencija sama ni del prava EU, a so njene določbe v Evropski uniji implementirane prek pravnih aktov. Navedena uredba EU ureja in nadzira mednarodno trgovino z določenimi ogroženimi vrstami, vključno z določitvijo pogojev za uvoz, izvoz tranzit in ponovno izvažanje vrst.
“CITES (pa tudi uredba) pogodbenicam ne nalagata obveznosti, da morajo dovoliti posedovanje, gojenje ali trgovino s posameznimi vrstami na njihovem ozemlju. Vsaka država ima suvereno pravico, da za namen varstva narave, varnosti ljudi in dobrobit živali sprejme strožje nacionalne ukrepe,” so dodali.
Med drugim so zapisali, da je seznama dovoljenih vrst živali (t. i. pozitivna lista) koncept, “po katerem se določi vrste živali, ki so dovoljene vsem. Vse ostale vrste ima po trenutnem predlogu lahko samo živalski vrt. Vsi posamezniki, ki bodo ob uveljavitvi posedovali vrste, ki ne bodo na seznamu dovoljenih, bodo te živali pod določenimi pogoji obdržali“.
Osnutek seznama je sicer pripravila delovna skupina, v katero so bili imenovani strokovnjaki veterinarske medicine in biologije. Seznam dovoljenih vrst še ni dokončno oblikovan. Zaradi tega razloga uprava ne more posredovati podatkov, koliko rejcev in vzrediteljev bi seznam prizadel.
Nadaljevali so, da imajo države članice pristojnost, da zaradi varstva javnega zdravja, varnosti okolja, varstva prostoživečih vrst in dobrobit živali omejijo, katere vrste se lahko gojijo v ujetništvu ali posedujejo kot hišni ljubljenčki. “Primeri določitve seznamov dovoljenih vrst obstajajo v več državah EU. Poudarjamo tudi, da Evropska komisija podpira pripravi pozitivnih seznamov, saj pomenijo sistematičen in pregleden pristop k omejevanju tveganj za varstvo živali, ljudi in okolja,” so zaključili.
