Psihologinja: To lahko pri otroku povzroči ogromno žalosti, mogoče tudi jeze na starše

Kasneje lahko to vodi do slabšega zaupanja staršem, težav z empatijo in tudi težav s čustveno regulacijo.

Hišni ljubljenčki niso le vir topline in utehe, temveč imajo tudi pozitiven vpliv na čustveno počutje in razvoj otrok. Otroci še posebej intenzivno doživljajo povezanost z živalmi, pri čemer lahko skrb zanje oblikuje pomembne veščine in vrednote, ki jih spremljajo vse življenje.

Magistrica psihologije Maja Vidačić je pojasnila, da lahko pes kot družinski prijatelj vpliva na celotno življenje posameznika skozi več vidikov. “Otrok lahko psa doživlja kot najboljšega prijatelja, včasih mu zaupa več kot kakšnemu odraslemu ali prijatelju ter tako predstavlja dodaten vir čustvene podpore,” je pojasnila.

“Ko mu je težko, se z lahko njim pogovori in ga boža, kar mu lahko pomaga pri sprostitvi. Enako velja, ko je žalosten ali pod stresom. Tako se lahko tudi nauči prepoznavati in izražati neka čustva, ki bi jih sicer težje ubesedil,” je prepričana psihologinja, ki je sodelovala pri pripravi prvega slovenskega priročnika za premagovanje strahu pred psi Od strahu do prijateljstva. Priročnik je ustvarilo Društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke.

Vidačić je še pojasnila, da pes otroku pomaga pri vstopanju v socialne interakcije, saj lahko v primeru strahu pes služi kot most pri vstopu v družbo. “Hkrati pa pes vpelje neko strukturo in rutino, ki prispevata  k občutku varnosti in stabilnosti. Pes ima svoje potrebe, iti mora na sprehod, treba ga je hraniti, ima čas, ko je razpoložen za igro in ko ni. Ta predvidljivost in odgovornost otroku pomagata pri razvoju organizacijskih veščin in občutka zanesljivosti.“

Slab odnos do živali lahko spremlja otroka celo življenje

Kljub pozitivnemu vplivu živali na otroka pa se občasno tudi pripeti, da je otrok priča slabemu odnosu staršev do domače živali.

Tako se že v mladih letih pobližje spozna z nasiljem, ki lahko na otroku pusti trajne posledice. To velja še posebej v primeru, kadar je otrok na žival oziroma psa navezan kot na prijatelja. “To lahko pri njemu povzroči ogromno zmedenosti, žalosti, mogoče tudi jeze na starše,” nam je pojasnila Vidačić ter dodala, da se lahko otrok hkrati sooča z nejasnostjo, zakaj se starši tako obnašajo do psa, hkrati pa občuti nemoč, ker ne more pomagati

“Kasneje lahko to vodi do slabšega zaupanja staršem, težav z empatijo, tudi težav s čustveno regulacijo, predvsem pa v globoko žalost, ko vidi, da se njegovemu prijatelju godi slabo.“

Otroku moramo pustiti, da žaluje za psom

Vprašanje smrti je tudi en od številnih razlogov, zaradi katerega nekateri starši oklevajo pri posvojitvi oziroma nakupu hišnega ljubljenčka. Žalovanje poteka različno glede na to, koliko je oseba stara in kako navezana je na žival. Zelo majhni otroci, ki s hišnim ljubljenčkom še niso vzpostavili globlje čustvene vezi, smrt dojemajo drugače kot starejši otroci, ki so žival doživljali kot svojega spremljevalca in prijatelja. V takih primerih je proces žalovanja lahko podoben tistemu ob izgubi človeka.

“Otrok potrebuje vodenje, razumevanje, občutek varnosti in zavedanje, da mu starši stojijo ob strani in mu pomagajo predelati čustva ob izgubi. Včasih otroku pomaga, da dobi nekakšen simboličen zaključek – na primer, da napiše pismo psu, s katerim se poslovi od njega,,” je svetovala psihologinja. Med drugim opozarja, da enako velja tudi, kadar starši psa oddajo, saj mora iti otrok tudi v tem primeru skozi proces žalovanja.

Starši naj ne delajo razlik med smrtjo hrčka in psa

Smrt hrčka je lahko prav tako težka za otroka kot smrt psa, je še poudarila psihologinja. Odrasli pogosto vidimo razliko, saj imamo s psom običajno več interakcije kot s hrčkom. A za otroka je pomembna čustvena vez, ne velikost ali vrsta živali.

“Če to otrok doživlja kot veliko izgubo, potem to tako tudi smatramo. Skozi celoten proces želimo biti uglašeni na čustva otroka ter jih validirati” je pojasnila ter dodala, da nikakor ne smemo minimalizirati otrokovih čustev, saj bo to lahko vplivalo na njegovo sposobnost čustvene regulacije. “Če starš reče, da to ni velika izguba, otrok pa to čuti drugače, se znajde v konfliktu med dvema čustvoma in težko uravnava svoja občutja.”

Kako povedati otroku za smrt živali?

Pri naslavljanju smrti je vse odvisno od starosti in stopnje razumevanja otroka. Pri manjših otrocih, ki jih starši želijo zaščititi pred prehudim čustvenim stresom, starši večkrat rečejo, da je šel pes na mavrico oziroma na kmetijo, kjer mu bo lepo.

S takšno razlago želimo namreč otroku prihraniti žalost ter mu omogočiti, da izgubo doživi v blažji obliki, ocenjuje psihologinja.

“Ne glede na to, kako mu to povemo, moramo biti iskreni in otroka ne zavajati z upanjem, da se bo pes vrnil.  Moramo mu pomagati razumeti, da tega psa več ne bo v našem življenju. Pomembno je, da otroka v tem procesu spremljamo in mu stojimo ob strani, mu omogočimo varen prostor za izražanje čustev ter mu pomagamo predelati izgubo v mirnem okolju ,” še svetuje Maja Vidačić.

ksenja.znidarsic@styria-media.si