Kako se v resnici prenaša kampilobakterioza?

Največje tveganje za kampilobakteriozo predstavljata surova hrana za živali (BARF) in neustrezno čiščenje posod.

“Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se lahko prenašajo med živalmi in ljudmi. Gre za viruse, bakterije ali parazite, ki se širijo z neposrednim stikom, prek okolja, hrane ali prenašalcev (klopi, bolhe, komarji),” opozarjajo veterinarji z ekipe Vetpromet.

Zaradi našega tesnega sobivanja z živalmi, domačimi ljubljenčki, živalmi v kmetijstvu in prosti naravi, imajo zoonoze po njihovih navedbah pomemben javnozdravstveni pomen. Strokovnjaki ocenjujejo, da je okoli 60 % vseh znanih nalezljivih bolezni pri ljudeh zoonotskih, do 75 % novih ali na novo pojavljajočih pa izhaja iz živalskega sveta: “To ne pomeni razloga za paniko, temveč za razumevanje in odgovorno ravnanje.”

Kje in kako se prenašajo?

Načinov prenosa je več, odvisno od povzročitelja, živali in našega stika z njo. Zoonoze se ne prenašajo le z neposrednim dotikom, včasih zadostuje že stik z okuženim okoljem ali hrano, ki je bila v stiku z živaljo.

• Neposredni stik: ugrizi, praske, slina, iztrebki (mačje stranišče, pasji iztrebki).

• Okolje: peskovniki, vrtovi, pasji parki, domače površine (preproge, tla).

• Hrana in voda: surova hrana za živali (t. i. BARF), kontaminirana voda.

• Prenašalci: bolhe, klopi, komarji – pogosto skrita povezava med živaljo in človekom.

Kampilobakterioza in salmoneloza najpogostejši …

V Evropski uniji sta kampilobakterioza in salmoneloza že vrsto let najpogostejši zoonozi pri ljudeh.

Po zadnjih podatkih ECDC in EFSA (EU One Health Zoonoses Report, 2024) so države članice v letu 2023 prijavile več kot 160.000 primerov kampilobakterioze in približno 65.000 primerov salmoneloze, kar pomeni ponovno rast po obdobju upada med pandemijo.

Bakterija kampilobakter se najpogosteje prenaša s surovim mesom (zlasti perutnino), neustrezno opranimi kuhinjskimi pripomočki ali neposredno z živali na človeka.

Salmonela pa se lahko pojavi tudi pri kontaktih s hišnimi ljubljenčki, zlasti plazilci, pticami in mladimi mačkami ali psi, ter ob pripravi surove hrane za živali (npr. BARF diet).

Obe okužbi običajno povzročata prebavne težave, v redkih primerih pa tudi hujše zaplete pri starejših ali imunsko oslabljenih ljudeh.

Tudi v Evropski uniji smrtni primeri ljudi zaradi stekline

“Steklina je virusna bolezen, ki se prenaša s slino okuženih živali, najpogosteje z ugrizom. Čeprav je v Evropi redka, je po podatkih ECDC (2024) še vedno prisotna in se lahko ponovno pojavi predvsem zaradi uvoza necepljenih psov in mačk iz držav z nižjim nadzorom,” pojasnjujejo pri Vetpromet.

Virus napada živčni sistem in povzroča motnje gibanja, vedenjske spremembe ter ohromelost. Ko se bolezen enkrat klinično razvije, je vedno smrtna – tako pri živalih kot pri ljudeh.

“Nekatere evropske države so jo z obsežnimi programi cepljenja živali in nadzorom nad prostoživečimi lisicami skoraj izkoreninile, a posamezni primeri pri uvoženih živalih in divjadi kažejo, da nevarnost še vedno obstaja. Tudi v Evropski uniji se še vedno pojavljajo smrtni primeri tudi pri ljudeh,” opozarjajo.

Zato veterinarske in javnozdravstvene organizacije poudarjajo, da vzdrževanje zaščite pred steklino ni pomembno le za hišne ljubljenčke, ampak tudi za varnost ljudi.

Mačke se okužijo se z zaužitjem miši, ptic …

Toksoplazmozo povzroča parazit Toxoplasma gondii, ki se lahko prenaša z mačjimi iztrebki (npr. pri čiščenju peska ali lopatice), pa tudi prek zemlje, slabo oprane zelenjave ali mesa, ki ni bilo dovolj toplotno obdelano. Mačke so končni gostitelj parazita – okužijo se z zaužitjem okuženega plena (miši, ptic), nato pa nekaj tednov izločajo jajčeca, ki so kužna za druge živali in ljudi.

“Pri večini ljudi okužba poteka blago ali brez simptomov, pri nekaterih pa lahko povzroči utrujenost, blago vročino in povečane bezgavke. Največjo nevarnost predstavlja za nosečnice, saj se parazit lahko prenese na plod in povzroči spontani splav ali prirojene okvare, ter za imunsko oslabele osebe,” opisujejo pri Vetpromet.

Preventiva vključuje redno čiščenje mačjega stranišča (vsak dan), uporabo rokavic pri delu z zemljo ali peskom, temeljito pranje rok in zelenjave ter izogibanje surovemu mesu.

Redno čiščenje mačjega stranišča in uporaba rokavic zmanjšata tveganje za toksoplazmozo.

Bolezen mačje praske: naj bodo mačke brez bolh

Bartonella henselae je bakterija, ki se prenaša prek praske ali ugriza, kontaminiranega z bolšjimi iztrebki. Mačke, tako pri Vetpromet, bakterijo običajno pridobijo prek bolh, ki z ugrizi okužijo žival, bakterije pa se zadržujejo okoli krempljev in v slini.

Pri ljudeh se okužba običajno pokaže z oteklino in občutljivostjo bezgavk, redkeje s povišano temperaturo ali utrujenostjo. Najpogosteje zbolijo otroci, mlajši od 15 let, ki se z mačkami več igrajo in jih pogosteje opraskajo.

Zato je pomembno redno zatiranje bolh, nežna igra brez prask ter temeljito umivanje rok in ranic po stiku z mačko.

Toksokaroza: ličinke se selijo po organih

“Povzroča jo zajedavec Toxocara canis pri psih in Toxocara cati pri mačkah. Jajčeca teh glist se z iztrebki izločajo v okolje, kjer lahko v zemlji ali pesku preživijo več mesecev. Človek se okuži, ko z rokami ali kontaminirano hrano nenamerno zaužije jajčeca, ki se nato v telesu spremenijo v ličinke in se selijo po različnih organih,” opisujejo veterinarji z Vetpromet.

Večina okužb poteka brez simptomov, pri otrocih pa se lahko pojavijo vročina, kašelj, povečane bezgavke ali celo motnje vida, če ličinke dosežejo oči (t. i. očesna toksokaroza). Najpogosteje se okužijo otroci, ki se igrajo na peskovnikih ali vrtovih, kjer mačke ali psi puščajo iztrebke.

Preventiva vključuje redno razglistenje hišnih ljubljencev, takojšnje odstranjevanje iztrebkov in temeljito umivanje rok po stiku z zemljo ali peskom.

Leptospiroza se prenaša prek urina

“Je bakterijska zoonoza, ki jo povzročajo spiralne bakterije rodu Leptospira. Prenaša se predvsem prek urina okuženih živali, ki kontaminira vodo, zemljo ali mokre površine. Pes se lahko okuži, ko pije ali hodi po stoječi vodi, okuženi z urinom glodavcev, bolezen pa lahko nato prenese tudi na človeka,” opozarjajo pri Vetpromet.

Pri psih povzroča vročino, bruhanje, drisko in okvaro jeter ali ledvic, pri ljudeh pa se sprva kaže z utrujenostjo, bolečinami v mišicah in povišano temperaturo, v hujših primerih pa lahko napreduje v Weilov sindrom, ki prizadene več organov.

Po podatkih European Climate and Health Observatory in ECDC se število primerov leptospiroze v Evropi v zadnjih letih povečuje, predvsem zaradi podnebnih sprememb, toplejših zim in poplav, ki ustvarjajo idealne pogoje za preživetje bakterij.

Za zaščito je ključno izogibanje stoječi vodi, nadzor glodavcev in cepljenje psov s cepivom, ki preprečuje izločanje bakterij z urinom in prenašalstvo pri psih, kar zmanjšuje možnost prenosa bolezni tudi na ljudi.

Eden od najpogostejših vzrokov za prebavne bolezni v Evropi

Kampilobakteriozo povzroča bakterija Campylobacter spp., ki se lahko prenaša prek surovega mesa, kontaminirane vode ali neposredno z okuženih živali. Okužba je eden najpogostejših vzrokov za prebavne bolezni pri ljudeh v Evropi.

Kot navajajo pri Vetpromet, lahko pri hišnih živalih, zlasti mladičih psov in mačk, bolezen poteka brez simptomov, a lahko bakterijo še vedno izločajo v okolje in tako predstavljajo vir okužbe za človeka.

Simptomi pri ljudeh vključujejo drisko, krče, vročino in slabost, v redkih primerih pa se lahko pojavijo zapleti, kot je Guillain-Barréjev sindrom.

Največje tveganje predstavljata surova hrana za živali (BARF) in neustrezno čiščenje posod, saj se bakterije hitro razmnožujejo v sobnih temperaturah.

Priporoča se ločevanje surove hrane od kuhane, temeljito pranje rok in pripomočkov ter redno razkuževanje posod za hrano in vodo.

“Surova hrana za živali lahko vsebuje bakterije, kot sta Salmonella in Campylobacter – zato je nujna previdnost pri pripravi in čiščenju,” še opozarjajo.

Salmoneloza: pri otrocih lahko resnejši zapleti

Salmonelozo povzroča jo bakterija Salmonella spp., ki se prenaša prek kontaminirane hrane, vode ali neposrednega stika z okuženimi živalmi.

Okužba se lahko pojavi tudi pri surovih mesnih dietah za hišne ljubljence, kjer bakterije preživijo v surovem mesu in se razširijo na površine, posode ali roke lastnikov.

Pri ljudeh povzroča drisko, vročino in trebušne bolečine, pri otrocih in starejših pa lahko vodi do resnejših zapletov, kot sta izguba tekočine ali okužba krvi.

Po poročilu EFSA in ECDC (EU One Health Zoonoses Report, 2024) je salmoneloza druga najpogostejša zoonoza v Evropi, s porastom primerov po letu 2022.

Za preprečevanje okužb strokovnjaki svetujejo ustrezno toplotno obdelavo hrane, redno umivanje rok po stiku z živalmi ter izogibanje hranjenju psov in mačk s surovim mesom.

Kdo je bolj ogrožen?

“Čeprav večina zoonoz pri zdravih ljudeh poteka blago ali celo brez simptomov, so nekateri posamezniki občutljivejši in imajo večje tveganje za težji potek bolezni. Sem sodijo predvsem starejši in otroci, ki pogosto tudi živijo v najbližjem stiku z živalmi, ter nosečnice in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in kroničnimi boleznimi. Tudi število slednjih se v svetu vse bolj povečuje,” opisujejo pri Vetpromet.

Pri teh skupinah je zato še posebej pomembna dodatna higiena, previdnost pri stiku z živalmi in ustrezna zaščita hišnih ljubljenčkov.

Otroci, nosečnice, starejši in imunsko oslabljeni posamezniki (npr. onkološki bolniki, osebe po presaditvah, z napredovalno sladkorno boleznijo ali drugimi kroničnimi boleznimi): Zanje so ključni dodatni higienski ukrepi in prilagojena opravila v gospodinjstvu – na primer pri toksoplazmozi naj mačje stranišče čisti nekdo drug, pri delu na vrtu ali čiščenju pa naj vedno uporabljajo rokavice in si temeljito umijejo roke.

Otroci, nosečnice in starejši so pri zoonozah bolj občutljivi, z nekaj dodatne previdnosti pa je sobivanje še vedno varno in lepo.

Tudi pri ogroženih skupinah sobivanje z živalmi ostaja varno: “Pomembno je le, da smo dosledni pri higieni in redni zaščiti živali, saj tako učinkovito zmanjšamo tveganje za prenos bolezni.”

Kako zmanjšamo tveganje

“Z zoonozami živimo vsak dan, večina jih ne predstavlja resne grožnje, če razumemo, kje se skrivajo tveganja in kako jih lahko preprosto obvladamo. Pomembno je, da se osredotočimo na redno higieno, zaščito živali in premišljeno ravnanje s hrano,” opisujejo veterinarji.

Z nekaj preprostimi koraki lahko bistveno zmanjšamo možnost okužbe – ne le zase, temveč tudi za svoje hišne ljubljenčke.

• Redna cepljenja hišnih ljubljenčkov.

• Higiena rok po stiku z živaljo, peskom, vrtom ali surovo hrano; redno čiščenje posod, igrač in ležišč, kjer se lahko nabirajo bakterije in paraziti.

• Nadzor zunanjih in notranjih zajedavcev (bolhe, klopi; redno razglistenje) preprečuje širjenje številnih bolezni, ki se lahko prenesejo tudi na ljudi.

• Varnost pri hrani: ločene deske in noži za surovo meso, temeljito pranje posod, razmislek o tveganjih pri surovi prehrani živali (BARF).

• Mačje stranišče: dnevno čiščenje; nosečnice naj se mu izognejo, če je mogoče, ali uporabljajo rokavice in si po opravilu temeljito umijejo roke.

• Redni veterinarski pregledi: obiski veterinarja so najboljša preventiva – strokovnjak oceni stanje živali, svetuje ustrezno zaščito in preveri dokumentacijo pri potovanjih ali uvozu živali, kjer obstaja večje tveganje za prenos bolezni. (ECDC, 2024)

“Z upoštevanjem teh osnovnih pravil ohranimo zdravo ravnovesje med ljudmi in živalmi – odgovorno sobivanje, kjer so koristi sobivanja veliko večje od tveganj,” dodajajo.

Preberite še: V Sloveniji: Ob smetnjakih našli kunce v kletkah