Noro, koliko škode naredi kruh: tudi deformacije pri labodih!
Če opazite gnezdo laboda, ne objavljajte tega javno! Jajca namreč tudi kradejo …
Ob reki Dravi, na priljubljenem mariborskem Lentu, se je ponovno začela sezona gnezdenja labodov, sporočajo z Mestne občine Maribor. Prostovoljci, ki že vrsto let z veliko predanostjo spremljajo in skrbijo za dobrobit labodov na tem območju, poročajo o prvih znakih oblikovanja gnezd.
Tako kot v preteklih letih bo Mestna občina Maribor tudi letos v sodelovanju s prostovoljci poskrbela za zaščito gnezd, s čimer želimo mladim labodom omogočiti varno in mirno odraščanje v naravnem okolju.
Labodi so občutljive, zaščitene divje živali, ki za nemoten potek gnezdenja potrebujejo predvsem mir in varnost. Zato pozivajo vse obiskovalce, naj jih opazujejo spoštljivo in ohranjajo varno razdaljo: “Fotografije so seveda dobrodošle, a naj bodo posnete brez motenja živali ali približevanja gnezdom.”
Če opazite novo gnezdo, prosijo, da jih o tem obvestite, kontaktna oseba je ga. Anja Pavličič na telefonski številki 02 220 14 35.
“Iz preteklih izkušenj vemo, da lahko objava natančnih lokacij predstavlja nevarnost – v preteklih sezonah smo žal zabeležili primere kraje jajc iz gnezd. Naj bo tokrat drugače: poskrbimo, da bodo ta izjemna bitja imela svoj mir,” pozivajo.
Hranjenje s kruhom: resne zdravstvene težave
Čeprav je namen pogosto dober, je pomembno razumeti, da so labodi divje živali, ki se prehranjujejo naravno – z vodnimi rastlinami, algami in drobnimi vodnimi organizmi. Hranjenje s kruhom ali ostanki hrane jim lahko povzroči resne zdravstvene težave (npr. t. i. “angel wing” deformacijo), onesnažuje vodno okolje ter privablja škodljivce.
Zato Mestna občina Maribor že vrsto let opozarja na škodljivost hranjenja prostoživečih živali in je na določenih lokacijah ob vodnih površinah namestila opozorilne table s prepovedjo hranjenja.
To je pomembno iz več razlogov. Živali se začnejo zbirati na točkah hranjenja, kjer se hitreje širijo bolezni, hranjenje prispeva k onesnaževanju vode in okolja, živali izgubijo naravne nagone za iskanje hrane, prekomerno razmnoževanje zaradi nenaravnih pogojev in povečana tekmovalnost in stres med živalmi.
Labodi so zaužili trnke
“V preteklosti smo žal beležili tudi poškodbe labodov zaradi zapletanja v ribiške vrvice ali zaužitja trnkov, ki ostanejo v naravi kot nevaren odpadek. Ribiče zato pozivamo k še večji odgovornosti pri uporabi opreme, saj so te pasti še posebej nevarne v času gnezdenja, ko se labodi pogosto gibljejo ob bregovih in iščejo material za gnezda,” opozarjajo.
Za dodatno previdnost prosijo tudi voznike. Na območju Lenta, kjer je vožnja dovoljena, pozivajo k povečani previdnosti – labodi se v tem času pogosteje zadržujejo ob cestnih površinah. Skupaj poskrbimo, da bodo varni tudi oni.
Zaradi tega so v gnezdih glodavci
“Pogosto si labodi za gnezdenje izberejo nevarne lokacije, kot so območja ob cestah, zato na Mestni občini Maribor spremljamo nastanek novih gnezd in jih po potrebi ustrezno zaščitimo. Občanke in občane tudi pozivamo, naj sporočijo lokacije gnezd, ki jih opazijo, vendar naj teh ne objavljajo javno. Veseli smo, da so mnogi občani postali pozorni in nas obveščajo o gnezdih – hvala vsem, ki pomagate. Ob tem opažamo, da veliko ljudi še vedno prinaša hrano labodom, kar povzroča kopičenje smeti in glodavcev v gnezdih. Poudariti želimo, da so labodi divje živali, ki si sami poiščejo hrano v naravi, zato prosimo mimoidoče, naj jih ne hranijo,” je ob tej priložnosti poudarila Anja Pavličić z Urada za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor.
Pavličićeva je poudarila, da imajo pomembno vlogo pri skrbi za živali in njihovi dobrobiti tudi prostovoljci. “Prostovoljci spremljamo stanje živali na terenu in obveščamo pristojne službe, če zaznamo neprimerno ravnanje z njimi ali pa opazimo poškodovano žival. Ker je vsako leto število gnezd precejšnje, imamo prostovoljci nekaj izzivov tudi pri razdeljevanju nalog za nadzor. Nekaj težav imamo tudi pri oskrbi poškodovanih živali, saj večina veterinarskih klinik ne razpolaga z ustrezno koncesijo za oskrbo prostoživečih živali,“ pa je povedala prostovoljka Lucija Lešnjak.
