Domači sršen je koristen in je naš zaveznik proti invaziji
Nikar ne uničujte gnezd domačih sršenov.
Kot smo pisali, so bila v Sloveniji opažena gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis), kar je vzbudilo skrb med prebivalci in predvsem med čebelarji. Pristojni organi so s prisotnostjo vrste v Sloveniji seznanjeni že od leta 2019. Ob zadnjih opažanjih so vzpostavili ažurno komunikacijo in bodo skupaj pripravili protokol za obvladovanje tega pojava.
Navodila stroke so, da v kolikor opazite primerke ali gnezda orientalskega sršena, lahko opažanja javite prek spletne strani Invazivke.si, mobilne aplikacije Invazivke ali na e-naslov: invazivke@zrsvn.si lahko pa tudi Svetovalcem Javne svetovalne službe v čebelarstvu, veterinarjem za zdravstveno varstvo čebel VF NVI ali kmetijski svetovalni službi.
Pri tem sporočite, kaj ste opazili (osebek, gnezdo), število osebkov ali gnezd, čim natančnejšo lokacijo (najbolje s koordinatami), datum opažanja, fotografijo ali videoposnetek vrste ter ime in kontaktne podatke najditelja. Ti podatki bodo služili za oceno stanja vrste in načrtovanje ukrepov. V letu jih boste nepoznavalci seveda težko ločili. Spodaj je natančna skica vseh treh sršenov, tudi tujerodnih in invazivnih azijskih sršenov,
Niso uvrščeni na seznam
Orientalski sršen namreč zaenkrat še ni uvrščen na seznam invazivnih vrst. “Invazivna tujerodna vrsta je v skladu s predpisi EU tista vrsta, za katero je bilo ugotovljeno, da njen vnos ali širjenje ogroža ali ima škodljive vplive na biotsko raznovrstnost in povezane ekosistemske storitve, kar za orientalskega sršena še ni bilo strokovno ugotovljeno niti na ravni EU, niti na nacionalni ravni. Za to je potrebna strokovna podlaga oziroma znanstveni dokazi, iz katerih izhaja, da ima njen pojav in širjenje škodljive vplive,” so nam pojasnili na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Ob tem dodajajo: “Tudi pri vrstah, ki so invazivne tujerodne vrste, se ukrepi po EU zakonodaji razlikujejo in sicer je zgodnje obveščanje in hitro odkrivanje predvideno za zgodnjo invazijo oziroma prvi pojav vrste, medtem ko se za vrste, ki so že močneje razširjene, uporabljajo zgolj ukrepi obvladovanja njenega širjenja. Pristojni organi so s prisotnostjo vrste v Sloveniji seznanjeni že od leta 2019. Ob zadnjih opažanjih so vzpostavili ažurno komunikacijo in bodo skupaj pripravili protokol za obvladovanje tega pojava.”
Dodajajo, da aktualne pobude Čebelarske zveze razumejo in obravnavajo z vso resnostjo, v pripravi so potrebni protokoli in ukrepi, ki bodo strokovno usklajeni in usmerjeni v zaščito čebelarstva ter širše kmetijstva, narave in zdravja ljudi.
Ne uničujte, sporočajte
“Za uspešno uničevanje gnezd in preprečitev širjenja te vrste v prihodnjem letu je predvsem pomembno, da sporočite v kolikor opazite sama gnezda orientalskega sršena. Ob znanih lokacijah in potrditvi, da gre res za to invazivno vrsto sršena bo uničevanje le teh tako lahko potekalo hitreje in učinkovitejše,” sporoča Svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije Simon Golob.
Na spletni strani čebelarske zveze Slovenije je podrobno pojasnil tudi, kje najdemo gnezda: “Gnezda praviloma gradi pod zemljo, lahko pa se naseli tudi v votla drevesa, objekte ali vozila. Po navedbah tujih strokovnjakov gnezda v zemlji zaradi obilnih padavin pogosto propadejo. Glede na to da je bilo ravno območje Kopra in okolice v zadnjih tednih deležno več hujših nalivov, lahko sklepamo da je bil vsaj en delček gnezd poplavljen in uničen.”
“Zagotovo pa padavine ne škodijo gnezdom v objektih. Po trenutnih opažanjih se vsa gnezda najdena v starem delu Kopra, nahajajo v zidovih – v razpokah starih kamnitih (neometanih) hiš, ki sršenom nudijo potrebno zavetje. Gnezda zaradi tega tudi razmeroma težko opazimo, saj je edini znak, ki priča o prisotnosti gnezda, to, da iz razpok v kamnitih zidovih intenzivno izletavajo sršeni. Gnezda so po obsegu podobna avtohtonemu evropskemu sršenu, vendar se v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar posledično pomeni več gnezd v prihodnjem letu kot pri domači vrsti sršena,” je opisal.
Ob tem je še enkrat poudaril: “V kolikor opazite osebke ali gnezda orientalskega sršena vas pozivamo, jih ne odstranjujte sami, saj lahko njihov pik povzroči zdravstvene težave.”
Naš zaveznik
“Domorodni evropski sršen je v boji proti invazivnim vrstam sršenom naš zaveznik, saj zavira njihovo širjenje. Iz tega razloga se uničevanje osebkov in gnezd domorodnega evropskega sršena močno odsvetuje. Da preprečimo uničevanje domorodnega sršena se bo pred vsakim uničenjem gnezda prvo na podlagi fotografij, videa, opisa ali pregleda na kraju potrdilo, da gre v primeru gnezda za gnezdo orientalskega sršena,” je sklenil Golob.
anja.scuka@styria-media.si
