Ta hišni ljubljenček živi dlje od ljudi
Grška želva, po latinsko Testudo hermanni, ima lahko daljšo življenjsko dobo kot človek. Živi lahko namreč tudi do 100 let.
Na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali bodo obiskovalci lahko zopet spoznali eno najstarejših prebivalk našega planeta – želvo. Te čudovite kopenske živali bo predstavil izkušen skrbnik in strokovnjak za želve Dejan Šek. Festivalu lahko sledite na tej povezavi ter tudi na uradnem Facebook profilu.
V soboto, 1. junija, med 10. in 18. uro, se v Novi Gorici obeta prava živalska pravljica – Žurnalov Festival za vse generacije! Vodil ga bo priljubljeni igralec Matej Zemljič, ki bo kasneje na voljo tudi za skupinske fotografije. Dogodek bo zaznamovala največja tekma v hobby horsingu pri nas, nastopi reševalnih psov, terapevtskih živali, prikaz podzemnega živalskega sveta, ter prisrčna instagram zvezda Murf. Eksotične živali, konji, alpake in kokoši bodo navdušili otroke in odrasle, zaključili pa bomo z največjim pasjim šovom v organizaciji Blazno Blatno – vabljeni na dan, ki ga ne boste pozabili!
Kako prepoznamo grško želvo?
Grška želva izstopa po spodnjem delu oklepa, ki je rumeno-oker barve, vdolž oklepa pa potekata dve rjavo-črni črti. Glava želve je rumenkaste ali olivno zelene barve s posameznimi lisami temnejše rjave barve. Noge in rep so večinoma rjavi oziroma olivno zeleni, samci pa imajo nekoliko večji rep od samic.
Grška želva ima izjemno dolgo življenjsko dobo, saj živijo od 70 do 100 let. Znanstveniki so mnenja, da je za tako dolgo življenjsko dobo zaslužna njihova učinkovita izraba energije in zelo počasna rast. Grške želve lahko namreč zrastejo do 20 centimetrov.
Želve so tudi odvisne od zunanje temperature. Njihova aktivnost se zelo zniža, če je zunaj nižja temperatura, kot jo potrebujejo. Optimalna dnevna temperatura okolja za običajno aktivnost je 24 do 26 stopinj Celzija, nočna pa od 18 do 24 stopinj Celzija. Zaradi tega razloga jim je treba zagotavljati temperaturo z grelno žarnico ali ploščo.
Grške želve tudi vročinske valove ne prenašajo najbolje. Kot je pojasnil Šek, se ob toplem vremenu želve nekaj časa aktivne, nato pa si poiščejo senco oziroma zavetišče pred vročino. Pozno popoldne pa zopet postanejo aktivne.
Širokoroba želva
Precej večje od grških želv pa so širokorobe želve, ki veljajo za največjo vrsto kopenske želve na območju Evrope. Te lahko namreč zrastejo tudi do 35 centimetrov v telesno širino in tehtajo do pet kilogramov. Ko so želvice majhne, sicer močno spominjajo na grško želvo, vendar se jim z rastjo oklep še bolj raztegne, obrobni deli želv pa so lahko zelo široki in nazobčeni.
Čeprav je širokoroba želva precej večja od grške, Šek zagotavlja, da sta obe lahki za vzgojo.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
