“Takšni psi imajo hude vedenjske težave”

Novela Zakona o zaščiti živali je prinesla strožja pravila za lastnike psov, med drugim prepoved dolgotrajnega privezovanja na verige in višje globe za kršitve. Kaj to pomeni v praksi in zakaj bi po mnenju oskrbnikov marsikdo o lastništvu psa danes razmislil drugače?

Lansko leto je v veljavo stopila novela Zakona o zaščiti živali, ki je med drugim s seboj prinesla tudi prepoved privezovanja psov na verige in višje globe za neprivezane pse ter za nevarne pse, ki v javnosti nimajo ustrezne zaščite. Nekaj časa se je sicer govorilo tudi o uvedbi davka na pse, kakršnega imajo na Dunaju v sosednji Avstriji. Ta za prvega psa letno znaša 120 evrov, za vsakega nadaljnjega psa pa 160 evrov.

Čeprav davek na pse naposled v Sloveniji ni bil sprejet, se vodja oskrbnikov v Zavetišču Ljubljana Olja Ivanović s slednjim strinja. “Morda se sliši smešno, ampak pes je nadstandard. Če bi bil davek na letni bazi za pse, ena četrtina ljudi zagotovo ne bi imela psa,” je utemeljila in dodala, da bi se z uvedbo davka strinjali prav vsi oskrbniki.

• Izgubil se je Aki, lastnika ponujata 10.000 evrov nagrade

V veljavi prepoved privezovanja na verige

A čeprav se davek na pse ni uvedel, se je uvedla prepoved privezovanja psov na verige. Slednja je v veljavi od 11. novembra in prepoveduje dolgotrajno privezovanje psov na verige v domačem okolju. Predvidena globa za kršitev znaša od 1000 do 1600 evrov.

“Privez, pesjak – s psom se je treba ukvarjati. Pesjak je drugače kot tista veriga, ki jo ima cel dan na sebi, ampak bistvo je, da se je treba s psom ukvarjati. Psa je treba socializirati in ga peljati na sprehod,” je prepričana Ivanović. “Zdaj eni rečejo ‘Ja, kako bom pa imel zdaj tega 70-kilogramskega psa noter?’. Ni ti ga treba imeti noter. Ampak ko temperature padejo pod minus, ga lahko vsaj za en del časa daš v bivalni del hiše. Pes je lahko v garaži, samo ne mi reči, da imaš psa za čuvaja.“

Sama je več ljudem rekla, da je ceneje imeti kamere in senzorje za varovanje hiše kot pa psa, saj za psa v obdobju njegove življenjske dobe zagotovo zapraviš več denarja kot pa za varnostno opremo.

• Nevaren biofilm v posodah za živali: tako jih morate čistiti

Nekateri psi imajo zaradi privezovanja vedenjske težave

Izpostavila je nekaj primerov, ko psi nikakor ne želijo v notranjost hiše, imajo pa urejen nadstandarden pesjak, ki ima tudi izolirano uto. V takšnih primerih po njenem mnenju ni prav nič narobe, če je pes tudi ob mrazu zunaj.

“Ampak to privezovanje, moramo iti malo naprej. Leta 2025 smo,” je poudarila. Dejala je, da zdaj po uveljavitvi zakona vse več ljudi kliče v zavetišča. “Žalostno je, da so nekateri psi bili celo življenje na verigah. Če nekdo pride na obisk in psa privežeš za kakšno uro, dve, to seveda ni sporno.”

Izpostavlja, da je bistvo v tem, da so bili nekateri psi celo življenje privezani, to pa se kaže tudi v vedenjskih vzorcih. “Tudi vedenje teh psov, ki jih dobimo v zavetišča, je drugačno. Med stalnim bivanjem v pesjaku brez možnosti česarkoli in bivanjem na verigi je razlika. V obeh teh primerih so ti psi vedenjsko zelo problematični,” je pojasnila.

Psi, ki so večino življenja preživeli na verigah, se tako stalno vrtijo v krogu. Enako pa zdaj opažajo tudi pri psih, ki so ves čas v pesjaku.

Bo zaradi prostorske stiske enkrat prišlo tudi do t.i. “kill shelters”?

O tem, da bi se lahko zaradi prostorske stiske v zavetiščih uvedla tudi tako imenovani “kill shelters”, kot so v ZDA, Ivanović sploh noče razmišljati. A realnost tega obstaja, saj če ni prostora, ne vedo, kaj bodo storili s temi psi. “Težava je, kaj bo s tem. Zavetišča so že zdaj polna, polna so tudi društva, ki pomagajo z namestitvijo psov. Srčno upam, da do tega ne bo prišlo,” je povedala ter dodala, da smo v Sloveniji pri tem še vedno relativno napredni, ampak težava ostaja.

Ob vsem tem je izpostavila tudi varnost zaposlenih. Včasih namreč dobijo kakšnega izjemno problematičnega psa, a nikoli ga ne uspavajo zaradi prostorne stiske. “Res se trudimo pri vseh psih. Potem pa ljudje rečejo, da zavetišča pobijajo. Ne, dejansko bi se bilo treba vprašati, kaj so lastniki prej delali s tem psom. Ni poanta v tem, da pes noče sodelovati ali da je malo problematičen. Če ima pes štiri ali pet ugrizov, to ni normalno.“

• Pri nas: Psičko sta priklenila na verigo in se nad njo izživljala

V Zavetišču Ljubljana se držijo načela, da ne objavljajo psov iz drugih držav, saj menijo, da ima Slovenija že dovolj velik problem z zapuščenimi psi in da so zavetišča že tako ali tako prepolna. “Nimam nič proti, da ne bo pomote. Ampak potem je to tudi skrb lastnika, ki ga pripelje iz tujine. Ker ti psi, so potem pogosto ‘najdeni’ na Dolgem mostu. Ti ljudje potem pokličejo v zavetišče, da so samo oni videli tega psa,” je pojasnila.

“Potem pes pride sem ves travmatiziran. Ko vidi človeka, ga skoraj kap. To niso pasja nebesa. Če kdo misli, da je s tem naredil dobro delo, ga ni. To ni reševanje psov. To je zelo egoistično dejanje posameznika,” je prepričana. Dodala je, da ne vidi nobene težave v primeru posvojitve psa v tujini, dokler je za tega psa nato tudi primerno poskrbljeno.

ksenja.znidarsic@styria-media.si