Pri nas: Psičko sta priklenila na verigo in se nad njo izživljala
Velik del psov, ki so v zavetišču, je bilo odvzetih iz grozljivih okoliščin. Čeprav je država sprejela številne spremembe v dobrobit živali, so razmere pri nas še daleč od dobrih.
Delo v zavetišču zahteva veliko časa in tudi potrpljenja. Medtem ko je skrb za večje število živali lahko zelo naporno, se ne sme zanemariti tudi psihološkega vidika. Govorili smo z vodjo oskrbnikov v Zavetišču Ljubljana, Oljo Ivanović, ki nam je predstavila tudi ene najhujših zgodb odvzemov, pri katerih je prisostvovala.
“Mogoče se bo to ljudem zdelo smešno, ampak jaz uživam, ko pridem in nekomu odvzamem psa, ker ni skrbel lepo zanj,” je uvodoma dejala. Sama sicer zavetišče vidi le kot prehodni dom, saj je mnenja, da zavetišče nikoli ne sme biti dom psu. Kadar gre pes potem v nov dom, pa vsi oskrbniki čutijo neko vrsto zadoščenja.
“Še posebej ti oskrbniki, ki smo tukaj 10 let ali več, si naredimo nekakšno blokado, drugače bi bili pri vsakem odvzemu čustveni,” je pojasnila ter izpostavila, da je treba biti pri odvzemu zbran, saj gre lahko tudi za agresivnega ali nezaupljivega psa. Ob tem poudarja, da je treba ves čas ohraniti trezno glavo, da se psa na najhitrejši način odvzame iz slabih razmer. Nekatere pse se zaradi vedenjskih težav tudi sedira, če je potreba po tem. Nato odvzete pse odpeljejo v zavetišče, kjer jih pregleda veterinar, in kasneje v karanteno.
“Vseeno pa to ni prijetno. Najbolje pa je, ko veš, kaj se je dogajalo s psom, nato pa gre v nov dom, od koder nam še pošiljajo fotografije, kako uživa. Menim pa, da smo še daleč od normalnega odnosa do živali.“
Pasja ljubezen je brezmejna
Ivanović je tekom pogovora izpostavila nerazumevanje ljudi, da so prihajajo odvzeti psi iz grozljivih razmer. Občasno se na zavetišče obrnejo ljudje, ki želijo svojega psa oddati zaradi nezmožnosti skrbi zanj, ker pa njihova želja ni uslišana, se pritožujejo nad tem, zakaj imajo drugi psi prednost. Olja je pojasnila, da gre pri odvzetih in “prednostnih” psih za pse iz izjemno slabih okoliščin, ki si jih le stežka predstavljamo.
“Najbolj žalostno je, da pride lastnik zraven in je pes še ves vesel. Pa ga je lahko samo kost in koža, biva v svojih iztrebkih, brez vode in hrane … Iz takih razlogov se žival odvzame,” je povedala ter zatrdila, da so zavetišča namenjena takšnih živalim in ne ljudem, ki se naveličajo psa ali pa, ki ne morejo odpraviti niti ene vedenjske težave. Meni, da je v Sloveniji dovolj različnih pasjih šol, da bi se takšne težave hitro odpravilo.
“Zavetišče ni hotel in nikoli ne bo. Tri četrtine psov, ki so trenutno v našem zavetišču, je bilo odvzetih s strani veterinarske inšpekcije. Leta 2025 je še vedno tako. V zadnjih treh, štirih mesecih je inšpekcija odvzela približno 10 do 15 psov,” je pojasnila. Dodala je, da imajo v zavetišču tudi pse, ki so v desetdnevni karanteni, ker so svojim lastnikom zadali poškodbe. V večini primerov se takšne pse po karanteni tudi uspava, letos sta bila v zavetišču zaradi takšne agresije uspavana dva psa. Ob tem je sicer izpostavila, da gre v takšnih primerih za zelo resne poškodbe.
Par se je izživljal nad psičko
Ivanović ima žalostnih zgodb o odvzemu psov iz neprimernih razmer na pretek, a ena se ji je najbolj vtisnila v spomin. “Šli smo po mladičko, ki je bila stara štiri ali pet mesecev. Privezana je bila na en meter verige. Prijavljeno je bilo, da psičko pretepata lastnika, moški in ženska, verjetno par. Nad psičko sta se grozljivo izživljala, inšpekcija pa se je zelo hitro odzvala in smo psa tudi odvzeli,” je pripovedovala Olja ter dejala, da se je psička tako obnašala, kot da ne bi trpela zlorabe.
“Čez eno leto sta si nabavila še enega psa in zgodba se je ponovila. Čisto iskrena bom, nimam niti kančka sočutja do takšnih ljudi. Grozljivo je, kako lahko svoje frustracije znašaš nad psom.“
V sklopu svojega dela je videla še marsikaj hudega, psi so bili zaprti v sobah, polnih iztrebkov, nekatere pa so našli dobesedno v smeteh. “Grozno je tudi, ko lastniki umrejo, ko pridemo po psa, ko je lastnik že nekaj dni mrtev. Tukaj sicer ne gre za zanemarjenje, vendar so zgodbe vseeno grozljive.“
Večinoma se lastnika kaznuje le finančno
Kazni so v primerjavi s trpljenjem psa smešne. V takšnih primerih, ko inšpekcija odvzame psa, lastniku povečini izdajo le denarno kazen, poravnati pa mora tudi vse stroške, ki so nastali zaradi bivanja živali v zavetišču. Običajno se jim izreče tudi prepoved posedovanja psa.
Sama se sicer zavzema, da bi se za hudo mučenje živali morala izreči zaporna kazen, še posebej, kadar izživljanje vodi v smrt. “Morali bi dobro pogledati kazenski zakonik, ki opredeljuje mučenje živali. Druga zgodba je, kadar imajo ljudje duševne težave in zaradi tega ne morejo ustrezno skrbeti za žival. Treba je dobro določiti, kako se kaj sankcionira,” je še povedala.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
