Slovenija več kot primerno območje za to invazivno vrsto
V nekaterih evropskih državah rakuni že množično ogrožajo ekosisteme. V Sloveniji so bili do sedaj zabeleženi le posamezni primeri, a nevarnost njihove naselitve je še naprej prisotna.
V Nemčiji se soočajo z invazijo rakunov, njihovo število pa se drastično veča. V juniju so pristojni organi poročali, da naj bi jih bilo že okoli 1,5 milijona. Nemški strokovnjak za invazivne vrste z Nemškega centra za integrativne raziskave biodiverzitete Marten Winter je za Guardian povedal, da rakuni zaradi svoje sposobnosti plezanja v Evropi predstavljajo popolnoma novo ekološko nišo.
Prepričan je, da so rakuni v nekaterih delih Evrope tako razširjeni, da so najverjetneje postali trajni del ekosistemov, njihova širitev po celini pa se bo najverjetneje še pospešila.
Rakuni so sicer v Evropski uniji od leta 2016 označeni kot invazivna vrsta, saj ogrožajo avtohtono favno. Vse vrste na Seznamu invazivnih vrst Evropske unije je prepovedano vnašati, izvažati, zadrževati, razmnoževati, z njimi trgovati, prevažati ali izpustiti v naravo. Za Slovenijo velja enako kot za vse države članice EU – zagotavljati moramo zgodnje odkrivanje in hitri odziv v primeru novih pojavljanj invazivnih tujerodnih vrst, so razložili na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave.
- Preberite tudi: Čudovit prizor v Cerkniškem jezeru
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave so pojasnili, da so v Sloveniji do sedaj bila zabeležena le posamezna opažanja rakunov (Procyon lotor), medtem ko tako imenovane stabilne naravne populacije rakunov v Sloveniji ni. Pri nas je prisotnost rakunov zaenkrat začasna in prehodna – v naravnem okolju najdemo zgolj posamezne pobegle primerke iz ujetništva ali pa prihod posameznih rakunov, ki so se spontano razširili iz naših sosednjih držav, kjer so že prisotne populacije, predvsem sta to Avstrija in Madžarska.
“Rakuni, tako kot invazivne tujerodne vrste sicer, lahko predstavljajo vrsto težav za avtohtone vrste – ogrozijo lahko razmnoževalni uspeh nekaterih domorodnih kopenskih vrst s plenjenjem jajc ali mladičev, v vodnih ekosistemih pa plenijo domorodne rake in ribe ter vplivajo na že vzpostavljene prehranjevalne verige,” so povedali na Zavodu.
V primeru poselitve občutljivih ekosistemov, na primer na mokriščih, zavarovanih območjih in podobno, je lahko vpliv številčnejših populacij rakunov še večji. Tam lahko namreč pride do sprememb celotnega ekosistema, ogrožanja redkih vrst, poleg dodatnega pritiska s plenjenjem samih organizmov pa lahko prihaja do tekmovanja za hrano in prostor z domorodnimi, večkrat tudi že sicer ogroženimi vrstami, opozarjajo na Zavodu.
Pri izbiri prostora rakun ni izbirčen
Strokovnjaki so pojasnili, da je rakun kot vrsta izjemno prilagodljiv in ni izbirčen pri območju za naselitev. “Ustrezajo mu gozdna območja (največkrat listopadni in mešani gozdovi), obrežni in poplavni gozdovi, mokrišča, trstičja, najdemo jih tudi v kmetijski krajini, predmestjih in v urbanih okoljih,” so našteli pri Zavodu.
Rakuni so vsejedi, kar pomeni, da se prehranjujejo tako z rastlinsko kot živalsko hrano, hrano pa izbirajo oportunistično. Plenijo lahko ptice in njihova jajca, želve in njihova jajca, manjše sesalce, ribe, dvoživke, plazilce, prehranjujejo se tudi z mrhovino, v urbanih območjih pa tudi s človeško hrano in ostanki.
“Slovenija je več kot primerno območje za naselitev rakuna – veliko imamo mešanih ali listopadnih gozdov, vodotokov in mokriščnih območij, poleg tega pa so v naših neposrednih sosednjih državah – v Avstriji in na Madžarskem – že razširjene populacije,” so opozorili na Zavodu ter dodali, da so največje populacije v Evropi sicer poznane iz Nemčije. Ravno zaradi opisanih dejavnikov je potencial za širjenje toliko večji.
- Preberite tudi: Ste že izkoristili 30 evrov državne pomoči za čipiranje mačk?
Poudarili so, da ob tem obstaja verjetnost pobega ali namernega izpuščanja rakunov iz ujetništva, nekateri jih imajo namreč kljub prepovedi verjetno še vedno doma za hišne ljubljenčke, nekaj rakunov pa je prisotnih v malih živalskih vrtovih. Na Zavodu so opozorili, da v primeru pobega več osebkov različnega spola tako obstaja velika nevarnost za lokalno vzpostavljanje populacij.
Zgodnje zaznavanje osebkov ohranja nestalno prisotnost
Ob tem je pomembno, da prisotnost rakunov v Sloveniji še naprej ostane nestalna. Temu v pomoč je zgodnje zaznavanje prisotnih osebkov in hitro ukrepanje. “Pri tem so izjemnega pomena tudi sporočanja opažanj vsakega prebivalca Slovenije,” so dejali ter pozvali prebivalce, naj vsako morebitno opažanja rakuna sporočijo preko aplikacije invazivke ali pošljejo e-sporočilo s fotografijo in lokacijo na elektronski naslov invazivke@zrsvn.si.
Čeprav v Sloveniji rakuni za zdaj še niso stalno prisotni, strokovnjaki opozarjajo, da so pogoji za njihovo naselitev izjemno ugodni. Ob tem je hitro ukrepanje ob posameznih opažanjih ključnega pomena, saj lahko le tako prepreči naselitev te invazivne vrste pri nas.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
