Ostale živali

Dolgožive želve – tudi 270 let

Objavljeno: 31. decembra, 2024 Avtor: A. Š.
Nekoč pogoste v slovenskih domovih, danes prepovedane. Foto: Profimedia
Nekoč pogoste v slovenskih domovih, danes prepovedane. Foto: Profimedia

Želve spadajo med plazilce, ki so dokaj pogosti tudi v naših domovih, saj so skromne, snažne in mirne živali. Rdečevratk pa nimamo več doma …

Poznamo veliko vrst, od vodnih do kopenskih, imajo pa zelo dolgo življenjsko dobo – okoli 110 let.

Nekatere želve naj bi v ujetništvu doživele veliko več. Aprila leta 2006 je denimo v živalskem vrtu v Gizi poginila slonja želva Geochelone elephantopus, ki naj bi bila stara kar 270 let. Nekoč je pripadala egiptovskemu kralju Faruku, ki je bil odstavljen leta 1952 in nato živel v izgnanstvu v Rimu. Preden je bil odstavljen, je želvo podaril državnemu živalskemu vrtu.

Istega leta je denimo umrla tudi znamenita želva Harriet, ki naj bi jo z otoka Galapagos prinesel sam Charles Darwin, ki je leta 1835 iz otoka odnesel tri želve.

Življenjska doba želv se sicer močno razlikuje glede na vrsto in življenjske pogoje. Nekatere vrste lahko živijo več desetletij, druge pa celo več kot sto let.

Tujerodne invazivne vrste

V Sloveniji so bile pred časom želve rdečevratke in rumenovratke zelo pogoste hišne živali. Ko so se jih neodgovorni skrbniki naveličali, so jih izpustili v divjino, kjer so se razmnoževale in negativno vplivale na domač ekosistem. Kot lahko preberemo na spletni strani Ministrstva za naravne vire in prostor, je želvo okrasno gizdavko (lat. Trachemys scripta) v Sloveniji prepovedano gojiti ali prodajati, saj spada med invazivne tujerodne vrste.

Vrsta je na seznamu, kot to določa Uredba Evropske unije o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, zato zanjo veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja: “Vse te vrste je prepovedano: vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali jih izpustiti v okolje.”

Vrsto smo v preteklosti poznali tudi pod imenom popisana sklednica. V Sloveniji sta podvrsti rumenovratka in rdečevratka pogosti vrsti predvsem v stoječih vodah blizu naselij, kamor so jih izpustili lastniki. Razmnoževanje v naravi je dokazano v različnih delih Slovenije.

Povezani članki

Zadnji dodani članki

Tacka.Over.Net