Zavetišča ne smejo biti končen dom za živali

Novela Zakona o zaščiti živali, ki uvaja v Sloveniji številne novosti, je v javni obravnavi le še danes.  

Kot pojasnjujejo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je namen novele izboljšanje dobrobiti živali, med predvidenimi ukrepi pa so učinkovitejše ravnanje z zapuščenimi živalmi, izboljšanje standardov za ravnanje z živalmi, odprava reje kokoši nesnic v kletkah, uvedba strožjih pravil in kazni za kršitelje ter boljše delovanje inšpekcijskih služb.

Pojasnjujejo, da predlog zakona predvideva spremenjen način financiranja zavetišč in spremembo normativa glede zagotavljanja namestitvenih mest v zavetiščih. Predvideno je obvezno označevanje mačk, kar bo prispevalo k zmanjšanju števila zapuščenih mačk in pritiske na zavetišča.

Novela uvaja prepoved reje kokoši nesnic v kletkah, tudi obogatenih. Ta prepoved naj bi začela veljati 1. januarja 2029. Kar zadeva posedovanje eksotičnih živali, predlog ohranja seznam dovoljenih vrst živali, hkrati pa strožje ureja posedovanje nevarnih in zahtevnih vrst.

“Dvig glob za kršitelje in razširitev pravic in dolžnosti inšpektorjev bosta izboljšala uveljavljanje zakonodaje ter odvračala od neprimernega ravnanja z živalmi. Razširjene pravice in dolžnosti inšpektorjev, zlasti pri odvzemu živali, bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primerih hujših kršitev,” opisujejo. 

Rejce bodo maksimalno sofinancirali

“Novela zakona o zaščiti živali predvideva med drugim tudi končanje reje kokoši nesnic v kletkah s koncem leta 2028,” je pojasnila sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez. V Sloveniji je po njenih navedbah približno 15 odstotkov kokoši nesnic še vedno v kletkah. Na ministrstvu si želijo, da samooskrba z jajci v Sloveniji kljub spremembam ostane na visokem nivoju, zato so na pogovore povabili vse registrirane rejce kokoši nesnic v kletkah.

Z njimi so organizirali dve srečanji, kjer so poskušali ugotoviti, kje imajo največje izzive pri prehodu na drugačne tipe reje.

Ugotovili so, da je glavna težava povezana s financiranjem takšnega novega tipa reje, zato so se odločili, da bodo rejce maksimalno sofinancirali: “Sofinanciranje bo potekalo iz državnih sredstev, to pomeni, da bodo razpisi državni. Ti razpisi so mnogo bolj preprosti od evropskih in zato smatramo, da bo zaradi tega situacija za rejce mnogo bolj ugodna. Odločili smo se tudi, da bomo ponudili svetovanje na terenu, da se bodo rejci lahko individualno pogovorili s strokovnjaki na tem področju in ugotovili, na kakšen tip reje naj svojo rejo prilagodijo.”

Odločili so se, da bodo imeli individualni pristop tudi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj: “Če se rejcem pojavljajo določene težave, smo tukaj. Lahko se organizira sestanek z občino in skupaj ugotavljamo, kje imamo največje izzive. Tukaj je pripravljenost za sodelovanje izrazilo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ima take izkušnje pri drugih gradbenih dovoljenjih.”

Sekretarka je poudarila, da imamo v Sloveniji srečo, da se je približno 85 odstotkov rej že preusmerilo, kokoši v kletkah redi le še dobrih 30 rejcev. To pomeni, “da imamo možnost individualnega pristopa in da res lahko naredimo veliko za to, da bo ta prehod čim lažji in da dejansko zagotovimo prehod za vse rejce. Hkrati pa lahko ostane samooskrba na visokem nivoju.”  
Na ministrstvu računajo, da bo strošek državne pomoči nekje do osem milijonov evrov.

“Pri svinjah je situacija mnogo bolj kompleksna”

Novela zakona še ne prinaša prepovedi ukleščenja svinj, kjer matere svinje preživijo ogromno časa v omejujočih kletkah, kjer se ne morejo niti obrniti. Matere svinje po navedbah društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project) v majhnih kletkah preživijo približno tretjino svojega življenja, tam ne morejo normalno skrbeti za svoje pujske, ukleščenje pa jim povzroča tudi poškodbe. Popolna prepoved ukleščenja svinj zaradi tega že velja v številnih evropskih državah.

Kot je pojasnila Eva Knez, novela v tem trenutku ne zajema prepovedi ukleščenja svinj: “Treba je povedati, da se je pri kokoših ogromno odvijalo že znotraj civilnih iniciativ in pobud  potrošnikov. To so seveda zagrabili tudi trgovci oziroma trgovske verige, ki so baterijsko rejo oziroma rejo v kletkah že izločile iz dobave jajc v trgovine. Enako se dogaja v horeca segmentu, se pravi v gostinskem segmentu, kjer večje hotelske verige že omejujejo odkup jajc iz tovrstnih rej. Enako je pri predelavi, tako da imamo trend, ki se nadaljuje, in pričakujemo, da se bo skozi to omejevanje odkupa jajc iz teh rej še zaostrilo. To pomeni, da se nam lahko zgodi situacija, kot smo jo imeli pred leti, ko so se trgovci odločili, da teh jajc ne bodo več odkupovali in so se rejci znašli v težavah. Čez noč so se morali prestrukturirati na drugačen tip reje. In to sami, brez pomoči države. Zato želimo biti proaktivni in to narediti kontrolirano in z ustreznimi sredstvi.”

Pri svinjah pa je po njenih navedbah situacija mnogo bolj kompleksna, saj je v Sloveniji veliko večji odstotek svinj še vedno ukleščenih. “Tukaj smo še v pripravi analize. Prostorske zahteve so tu precej večje, ker bi bilo potrebno širiti hleve. Zato smo že vzpostavili pogovore z Ministrstvom za naravne vire in prostor o tem, kako poenostaviti postopke za gradbena dovoljenja, ko gre za povečevanje reje. Pri svinjah je situacija precej bolj zapletena in smo še v fazi analiziranja stanja ter pregleda tujih dobrih praks. Preverili bomo, kaj je sploh izvedljivo, kaj je tehnično mogoče, in to nameravamo analizirati v naslednjih mesecih,” obljublja.

Ne le psi, to bo zdaj veljalo tudi za mačke

Novela zakona predvideva obvezno čipiranje lastniških mačk, je pojasnila generalna direktorica Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo Vida Znoj. Gre za predlog, ki je bil v prejšnjih novelah že večkrat dan v obravnavo in ocenjuje, da je zdaj čas, da ga tudi uzakonimo.

“Lastniki, ki imajo lastniške mačke, jih bodo morali čipirati. Novela zakona predvideva tudi sofinanciranje čipiranja v prvih 18 mesecih od uveljavitve novele. S tem bomo lahko identificirali, katere mačke so prostoživeče in katere so lastniške,” opisuje in dodaja, da se bo stanje spremenilo predvsem za prostoživeče mačke, ki jih bo lahko zavetišče brez nasprotovanja “domnevnih lastnikov” odlovilo, jih čipiralo ter poskrbelo za sterilizacijo oziroma kastracijo: “Dolgoročno pomeni ta ukrep obvladovanje populacije mačk.”

Spreminja se tudi način financiranja zavetišč, je dejala. Po trenutni zakonodaji je strošek oskrbe za zapuščene živali od 30. do 120. dneva v celoti na zavetiščih. Z novo novelo se po njenem pojasnilu predvideva, da je strošek oskrbe za zapuščene živali v prvi fazi od nič do šestdesetega dneva razdeljen. V primeru, da gre za najdene živali brez lastnika, je to strošek občine. V kolikor gre za oddane živali, oziroma odvzete živali, je to strošek dotedanjega lastnika. Od 60. do 180. dneva je strošek živali v zavetišču v celoti strošek proračuna države, po 180. dnevu pa se to financiranje znižuje iz 100 na 20 odstotkov.

“Je pa v noveli še ena novost,” opozarja Vida Znoj. Po 180. dnevu gredo lahko te živali iz zavetišč k tako imenovanim začasnim rejnikom, ki v trenutni zakonodaji niso opredeljeni. “Na ta način želimo povečati proaktivnost oddaje teh živali iz zavetišč. Moje mnenje je, da zavetišča ne smejo biti končni dom, ampak samo prehodni dom za zapuščene živali,” pravi. 

Pojasnila je, da se z novelo spreminjajo tudi normativi za zavetišča za število določitev namestitvenih mest. Po obstoječi zakonodaji se predvideva normativ, da morajo občine zagotoviti eno namestitveno mesto na prvih 800 registriranih psov v občini. Mačke v to niso vključene, kar je bilo s strani zavetišč večkrat izpostavljeno: “Zato je v predlogu zakona zdaj predvideno, da morajo občine na prvih 800 registriranih psov zagotoviti eno namestitveno mesto za pse in dve namestitveni mesti za mačke.”

Pozitivna lista se lahko dopolnjuje

“Novela zakona predvideva nov način posedovanja eksotičnih živali. Se pravi tistih živali, ki so nevarne ali potrebujejo zahtevnejše pogoje bivanja. Zakonodaja je predvidevala sprejem dveh podzakonskih aktov, in sicer seznama o dovoljenih in o prepovedanih vrstah. Oba podzakonska akta sta bila sprejeta,  vendar smo prejeli več kot 200 pripomb, ki jih nismo mogli uskladiti. Zato smo se odločili, da gremo v bolj proaktiven način,” je pojasnila Vida Znoj.

Zato nameravajo pripraviti samo seznam dovoljenih vrst, ki ga bodo po sprejemu zakona pripravili in usklajevali z deležniki: “Gre za tako imenovani bolj proaktivni način, glede na trenutne tendence v Evropski uniji, ki gre tudi v smeri sprejemanja pozitivnih list. Opredeljen je tudi postopek, v kakšnih primerih se ta pozitivna lista lahko dopolnjuje. V kolikor določene živalske vrste ne bo na listi, to ne pomeni, da ne more naknadno biti na tej listi,” pravi in dodaja, da bo lahko vrste, ki ne bodo na seznamu, posedovali le v živalskih vrtovih oziroma v zatočiščih za prosto živeče živali.

Kaj o pozitivni listi pravijo nekateri strokovnjaki, lahko preverite v prispevku: “Slovenija bi s tem kršila mednarodno pravo.”

Odvzele se bodo lahko vse živali na gospodarstvu

Novela predvideva tudi dvig glob za kršitelje in razširitev pravic ter dolžnosti inšpektorjev.  Razširjene pravice in dolžnosti inšpektorjev, zlasti pri odvzemu živali, bodo omogočile hitrejše in učinkovitejše ukrepanje v primerih hujših kršitev. “Zdaj se razširjajo določene pravice in dolžnosti inšpektorjev oziroma uradnih veterinarjev v okviru uradnega nadzora. Zdaj se razširjajo določbe, da se lahko v primeru, ko je izkazano mučenje živali na gospodarstvu, odvzamejo tudi vse ostale živali na tem gospodarstvu ter se v nadaljevanju prepove tudi posedovanje živali. To velja tudi za gospodinjstva,” nam je pojasnila direktorica. 

Med drugim se spreminja tudi postopek ob najdbi psa brez lastnika, ki bi ga želeli obdržati: “Če sem v naravi našla psa, ki nima lastnika, sem ga morala peljati obvezno v zavetišče. V zavetišču je moral iti v karanteno in je bil v zavetišču, preden sem ga lahko vzela domov, tudi do enega meseca,” je opisala Vida Znoj.

V noveli pa so opredelili željo zavetišč, da se lahko ta postopek karantene izvaja tudi na domu najditelja, če se bo najditelj opredelil kot lastnik najdene živali. “To se pravi, da je tudi s stališča dobrobiti živali dolgoročno boljše, da nimamo teh vmesnih postaj, kot je zavetišče, kjer je 40 ali 50 psov in je lahko za psa nelagodno. Če sem se odločila, da bom tega psa posvojila, ga imam lahko doma že od dneva, ko ga najdem. Je pa res, da v dobi karantene pes ne sme biti v premiku oziroma ne sme čez mejo.”

Novela zakona je v javni obravnavi le še danes. Najdete jo TUKAJ.