Zaseg v Sloveniji: Pet jih je bilo stlačenih v boks za mačko

Na Obrežju so zasegli 20 pasjih mladičev, med katerimi sta dva kljub oskrbi poginila. Preostali v Zavetišču Ljubljana okrevajo z značilnimi posledicami neodgovorne vzreje, primer pa znova razkriva brutalnost pasjih farm in visoko povpraševanje, ki takšne prakse ohranja.

Prejšnji teden je bilo na mejnem prehodu Obrežje zaseženih 20 pasjih mladičev. Dva izmed njih sta bila žal v tako slabem zdravstvenem stanju, da sta poginila, čeprav sta prejemala 24-urno veterinarsko oskrbo. 18 kužkov je trenutno stabilnih, čeprav z značilnimi težavami, ki jih prinaša neodgovorno parjenje in predčasna ločitev od mame.

Mladički stari tudi komaj tri tedne

Vodja oskrbnikov Zavetišča Ljubljana, kjer so kužki tudi nastanjeni, Olja Ivanović je v pogovoru uvodoma pojasnila, da se ljudje sploh ne zavedajo, kako resna je problematika tako imenovanih pasjih farm oziroma puppy millov. Del mladičev je bil star komaj med tremi in štirimi tedni, kar pomeni, da so bili veliko prezgodaj odvzeti od mame. Standard je sicer, da gre lahko kuža v nov dom po dopolnjenih osmih tednih.

“Ostali mladiči so bili stari med sedem in osem tednov. Noben ni imel ustreznih dokumentov. Šlo je za 15 mladičev v tipu jazbečarja ter zelo mlade mladiče v tipu bišona,” je pojasnila ter opozorila, da ljudje še vedno ne razumejo, kaj so to pasje farme. “To niso idilični prostori, temveč premajhne kletke, v katerih so mame, ki kotijo takoj, ko je to mogoče. Pogosto kotijo tudi do trikrat ali še večkrat na leto. Ti psi, ki so prišli k nam, bodo dobili lep dom, a njihove mame so ostale tam – če sploh še živijo,” je razložila in izpostavila, da dokler bo povpraševanje, slabše bo.

Kako veliko je pravzaprav povpraševanje po tovrstnih pasmah neznanega in slabega izvora priča tudi dejstvo, da so za teh 18 mladičev v prvih dneh prejeli že 40 do 50 izpolnjenih vprašalnikov za posvojitev. Vprašalnike sicer sprejemajo le do 30. novembra. “Če bi vsak peti ali deseti premislil in vzel kakšnega psa iz kateregakoli zavetišča, da se izpraznijo, bi bilo zapuščenih psov bistveno manj,” je prepričana.

Giardija, težave s sklepi, kolki in koleni

Vsi zaseženi mladiči so bili pozitivni na giardio, kar pomeni, da so imeli mehko blato, krvavo drisko in sluz. Nekateri so imeli tudi težave z ješčnostjo, trenutno pa imajo težave s sklepi, kolki in koleni. Ostale genetske bolezni se lahko pokažejo kasneje, saj te pasme nimajo dokazila o rodovniku.

“Če pogledaš tudi po spletu, so točno takšni, kot so zdaj priljubljeni. Čim manjši jazbečar, merle barve, da je šekast in da ima po možnosti zelene ali modre oči. Točno takšni so, kakršne si jih ljudje želijo. Grdo rečeno, so proizvedeni prav za njih,” je še povedala Ivanović. “Šteparji” tako poiščejo manjšo merle psico in merle samca ter ju skupaj parijo. Če bodo psi preživeli, bodo preživeli, če ne, bodo proces ponovili, je izpostavila ter dodala, da takšne ljudi ne zanima, kaj bo z mamo, zanima jih le število mladičev, ki jih bodo lahko prodali naprej. Mame so pogosto izčrpane, nekatere dočakajo le dve ali tri leta življenja, z njimi pa se ravna kot s predmetom in ne kot z živim bitjem.

Več psov strpanih v majhen boks

Pse so prevažali v kombiju, v enem transportnem boksu, ki je primeren za trikilogramskega mačka, je bilo po štiri ali pet mladičev. Jazbečarji in bišoni so bili posebej. Postopke zoper voznika vodi inšpekcija, a kot je povedala Ivanović, je voznik, sicer državljan EU, Slovenijo že zapustil.

Ob tem Ivanović še opozarja, da v primeru želje po rodovniškem psu, dobro preverite, ali je pasma primerna. Jazbečarji so namreč lovski psi, kar pomeni, da niso primerni samo za poležavanje na kavču. Gre za delovno pasmo, ki je zelo aktivna in ima specifične probleme. Številni so zmotno prepričani, da zaradi svoje konstrukcije jazbečarji niso sposobni aktivnega življenja, a resnica je, da se morajo ti psi veliko gibati in to po ravnem.

Ivanović je poudarila, da je treba pred vsakim nakupom rodovniškega psa poklicati vzreditelja ter se z njim pogovoriti. Vsak pes je namreč drugačen, tudi kadar gre za isto pasmo. Prav tako se ob takih nakupih običajno podpiše pogodba, nikakor pa se psa ne kupuje na parkiriščih ali bencinskih črpalkah.

Razlika med mladiči iz pasje farme in rodovniškega legla je enormna – tudi v ceni. Rodovniški jazbečar stane med 2000 in 2500 evri, brez rodovnika pa od 500 do 1500 evrov. Pravi vzreditelj vsakega potencialnega kupca tudi povabi k sebi na ogled ter mu predstavi mamo mladiča.

Če bi želeli stopiti v stik z Zavetiščem Gmajnice, lahko obiščete njihovo spletno stran TUKAJ. Na strani boste lahko videli katere mucke in psi so že pripravljeni za odhod v nove domove. No, med njimi je v času objave tega prispevka tudi morski prašiček Čarli …

ksenja.znidarsic@styria-media.si