Veterinar opozarja: “Preskrba z zdravili je v Sloveniji slabša kot v preteklosti”
Podpredsednik Veterinarske zbornice Slovenije (VZS) opozarja, da številni skrbniki živali informacije o pravilni skrbi iščejo na spletu, namesto da bi se obrnili na strokovnjake. En del krivde za to pa pripisuje tudi netransparentnosti zbornice.
“Veterinarska zbornica si med drugim prizadeva osveščati javnost o pomenu prenosa kužnih bolezni predvsem zoonoz (kužne bolezni, ki se lahko prenesejo z živali na človeka in obratno), ki so predmet obravnave mednarodnega načela Eno zdravje (One health),” nam je povedal podpredsednik Veterinarske zbornice Slovenije (VZS) in član Sekcije veterinarjev v izobraževanju, raziskovanju, diagnostiki in industriji (SVIRDI) mag. Jure Pipp, dr. vet. med. Ta narekuje, da je potrebno mikrobno odpornost obravnavati tako pri ljudeh kot pri živalih. Hkrati je posebno pozornost treba nameniti živilski verigi in okolju, ki sta tudi vir odpornih mikroorganizmov.
“Kot zbornica lahko zagotavljamo kredibilne sogovornike, kredibilnost pa zame pomeni strokovno resnico,” je dejal mag. Pipp.
Mnenje strokovnjakov nadomešča brskanje po spletu
Na vprašanje, kako naj manj izkušeni skrbniki živali ob poplavi informacij pridejo do pravih odgovorov, je podpredsednik VZS zaskrbljen, saj meni da v sodobnem času mnogi raje verjamejo informacijam s spletnih forumov kot strokovnjakom. “Ne trdim, da je glas stroke vedno edina resnica, je pa naša naloga vsekakor odgovorno obveščanje in ozaveščanje laične javnosti na vseh področjih, ki jih pri svojem delu srečujemo člani Veterinarske zbornice Slovenije.“
Sogovornik je opozoril na pomen dobrobiti živali, tako hišnih ljubljenčkov, kot tudi rejnih živali. Naloga veterinarjev je, kot pravi, zagotoviti živalim dobrobit in veterinarske storitve. Izpostavil je enega izmed trenutnih izzivov: “S težavo vzpostavljamo mrežo veterinarjev, ki bi nudila stalno veterinarsko pripravljenost. Razlogi so v tem, da v ospredje vedno bolj prihaja vrednotenje valute časa nad valuto denarja. Določenim veterinarskim ambulantam se zagotavljanje teh osnovnih pogojev enostavno ‘ne izplača’ ali pa jim kadrovska zasedba tega ne omogoča.”
Izzivi v slovenski veterini se pojavljajo tudi na področju preskrbe z zdravili v veterinarske namene: “Preskrba z zdravili je v Sloveniji, kljub temu, da smo v Evropski uniji, slabša, kot je bila v preteklosti.” Razlogov je več, je pojasnil mag. Pipp.
“Že sam proces registracije zdravil za uporabo v veterinarski medicini je zelo kompleksen. Mnogokrat se moramo poslužiti humanih zdravil, če so na voljo, dostikrat pa v Sloveniji enostavno nimamo na voljo zdravila, saj ga po legalni poti ni moč pripeljati. Razlog za razmeroma majhen nabor zdravil za veterinarsko rabo je pogosto ta, da proizvajalec zavrne sodelovanje z nami, ker je Slovenija kot malo tržišče zanj nezanimiva.“
“Nadalje vsi veliki proizvajalci so prisiljeni upoštevati ekonomiko, kar pomeni da zdravilo, ki ne prinaša dovolj velikega prihodka, ostane neregistrirano. Potem je tu še vidik uporabe zdravila v praksi. Pojavi se potreba po zdravilu, ko je zdravilo na voljo, pa se le-to ne uporablja dovolj in se zaradi predragega vzdrževanja »pri življenju« zdravilo ukine. Vseeno menim, da je regulacija trga zdravil potrebna, ker je na tržišču ogromno ponaredkov in zdravil, ki to niso.“
Cene v ambulantah so visoke z razlogom
Po izkušnjah sogovornika veterinarske storitve vsaj malih živali veliko ljudi označuje kot drage. “Velikokrat slišim stavek: ‘Ej, vse kar vem o vas je, da ste dragi.’ Za to so žal razlogi. Že vsa medicinska oprema za zagotavljanje strokovnih storitev je hudičevo draga. Za njihovo uporabo pa potrebujemo strokovno usposobljeno osebje.” Tudi klavir brez nekoga, ki ga zna uporabljati, ne služi svojemu namenu.
Veterinarska obravnava ekonomskih živali je na področju cen storitev specifična, pove sogovornik. Vedno manj rejcev se odloča za koriščenje dosedanjih veterinarskih storitev, najpogosteje zaradi nizkih odkupnih cen določenih živil živalskega izvora. Veterinarske storitve se zato usmerjajo na področja preventivne, optimiziranja prehrane in črednega managementa.
“Vedno bolj pa upada tudi stalež živali,” opozarja mag. Pipp. “Samooskrba s hrano v Sloveniji lahko hitro postane velik problem. Zato osebno zelo pozdravljam kampanjo Ministrstva za kmetijstvo za promocijo lokalne hrane.“
Povprašali smo ga še kakšno vlogo ima zbornica pri oblikovanju cen veterinarskih storitev. Povedal je, da je politika cen neodvisna in jo kreira trg. “Zbornica ne more in ne posega v strukturo cen veterinarskih storitev, prav tako to ni namen delovanja zbornice. Delovanje zbornice je usmerjeno zgolj in predvsem v strokovno delo in zagotavljanje kakovosti veterinarskih storitev v Sloveniji ter mednarodno povezovanje s področja veterinarstva.“
