V ZOO Ljubljana je prišel Raman!

V ZOO Ljubljana imajo novega prebivalca. Pridružil se jim je azijski lev Raman.
V ZOO Ljubljana so 24. aprila sprejeli novega prebivalca – azijskega leva (Panthera leo persica), eno najbolj ogroženih podvrst levov na svetu. V živalski vrt je prišel v sklopu mednarodnega programa ohranjanja vrst Evropskega združenja živalskih vrtov in akvarijev – EAZA in bo pomemben ambasador za ozaveščanje o izumiranju velikih zveri. Njegov prihod pomeni novo poglavje v prizadevanju za ohranjanje biotske raznovrstnosti in neprecenljivo priložnost za obiskovalce, da spet od blizu spoznajo indijskega kralja živali, ki je v naravi skoraj izginil.
Raman – “ljubek” oz. “posvečen”
Devetletni samec z imenom Raman je bil rojen 25. januarja 2016 v belgijskem ZOO Planckendael. Njegovo ime v hindujščini in sanskrtu pogosto pomeni “prijeten” ali “ljubek” oz. tudi “posvečen” ali “proslavljen”. Ime je povezano z bogom Rama, enim od pomembnih božanstev v hinduizmu. Pri dveh letih (2018) je bil Raman preseljen v ZOO Maubeuge v Franciji, kjer je pred kratkim izgubil starejšo sostanovalko, podobno kot naša 16-letna levinja Živana.


Prihod v ZOO Ljubljana
Raman zelo dobro pozna osnove veterinarskega treninga, kar bo veterinarski ekipi olajšalo delo z njim. Po prihodu v živalski vrt Raman, še nekoliko utrujen od vožnje, ni takoj zapustil transportnega zaboja. Z nekaj triki izkušenih oskrbnikov pa je nato le stopil v svoj novi dom. Z vso radovednostjo ga je s hribčka sosednje ograde opazovala njegova bodoča sostanovalka Živana.
Obiskovalci bodo zagotovo opazili njegovo izrazitejšo poraščenost po trebuhu. To je eden glavnih opaznejših razlikovalnih znakov med azijskimi in afriškimi levi.
V naslednjih dneh obiskovalcem najprej na ogled v notranjem razgledišču, proti koncu meseca pa tudi že v zunanjem.

Izjemno ogroženi azijski levi
Azijski levi (Panthera leo persica) so ena najbolj ogroženih podvrst levov na svetu. Nekoč so naseljevali obsežna območja od jugovzhodne Evrope in Bližnjega vzhoda do vzhodne Indije, kar je pokrivalo na tisoče kilometrov. Danes pa v naravi v eni sami izolirani populaciji živi le še okoli 600 do 700 osebkov. Živijo v narodnem parku Gir, v zvezni državi Gudžarat v zahodni Indiji. To skrčeno območje je zdaj njihov edini naravni življenjski prostor. Podvrsta je zaradi pomanjkanja genetske raznolikosti izjemno ranljiva za grožnje, kot so bolezni, naravne nesreče in potencialni konflikti z ljudmi. Zaradi omejenega prostora se levi namreč ne morejo ne umakniti pred nevarnostmi ne širiti v nova območja, kar ogroža njihovo preživetje in dolgoročno rast populacije.
Kljub temu pa so prizadevanja za njihovo ohranitev zaenkrat uspešna – indijske oblasti izvajajo strogo zaščito območja, programe za preprečevanje konfliktov med levi in lokalnim prebivalstvom ter iščejo dodatne primerne lokacije za njihovo naselitev. Azijski lev je simbol uspešnega, a zaenkrat še vedno zelo “krhkega” naravovarstvenega prizadevanja. Kljub vsem prizadevanjem za ohranitev se vrsta sooča tudi z izzivi, ki jih prinaša majhen genski bazen te podvrste. Azijski levi, ki živijo tako v naravi kot v živalskih vrtovih, izvirajo iz zelo majhnega števila prednikov, kar povečuje tveganje za parjenje v sorodstvu in občasno vodi do zdravstvenih težav, povezanih z nizko genetsko raznolikostjo.


Vloga živalskih vrtov pri ohranjanju azijskih levov
Leta 1994 je bil znotraj Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA) uveden Evropski vzrejni Ex situ program ogroženih vrst (EEP) in kasneje tudi rodovna knjiga. Do leta 2005 je bilo v Evropskem vzrejnem programu 80 azijskih levov, danes pa že več kot 100. Gre za edine azijske leve, ki živijo izven Indije in predstavljajo pomembno rezervno populacijo v primeru izgube še zadnje močno ogrožene divje populacije v Indiji.
Nekateri večji živalski vrtovi v sodelovanju s partnerji v Indiji gradijo trajno infrastrukturo za zaščito azijskih levov, plačujejo predane in usposobljene gozdne čuvaje, podpirajo sistem spremljanja živali, da bi pridobili znanstvene podatke o tem, kaj se dogaja na zaščitenem območju, kar bi pomagalo pri pravočasnem prepoznavanju groženj divji populaciji azijskih levov. Pri tem je ključno tudi izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu ohranjanja levov.
Azijski levi v živalskih vrtovih, vključno z ljubljanskim, ki jih vzreja od leta 2019, so torej pomemben del vzrejnega programa z namenom okrepitve in rešitve močno ogrožene divje populacijo v gozdu Gir, ki se je nekoč strnjeno razširjala vse do severne Afrike.