Število mačk skokovito naraslo
Po uvedbi novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva tudi obvezno čipiranje mačk, je število vpisov v centralni register hišnih živali sunkovito poskočilo.
20. avgusta je v veljavo stopila novela zakona o zaščiti živali. Ta je prinesel številne spremembe, najizrazitejše pa so prepoved kastracije pujskov brez anestezije z letom 2026 ter prepoved reje kokoši v kletkah z letom 2029.
Novost tudi obvezno čipiranje mačk
Med spremembami, ki jih prinaša zakon, pa je tudi obvezno čipiranje mačk. Določba bo začela veljati 1. januarja 2027, do takrat pa stroške čipiranja, kot smo tudi že poročali, financira država. Do začetka veljavnosti bodo morale biti vse lastniške mačke označene z mikročipom in prijavljene v centralni register živali (CRHŽ). Prehodno obdobje se je tako začelo 20. avgusta 2025 in bo trajalo vse do 31. decembra 2026. V tem času morajo lastniki mačk poskrbeti za označitev vseh njihovih mačk.
Iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pojasnili, da so bile v obdobju od 20. avgusta 2025 do vključno 1. oktobra 2025 v centralni register hišnih živali (CRHŽ) prijavljene 10.703 mačke.
Največ mačk je bilo označenih v občinah Maribor, Ljubljana, Novo mesto, Koper, Slovenj Gradec in Celje. V teh občinah je bilo označenih oziroma prijavljenih v navedenem obdobju več kot 200 mačk.
Več kot 100 mačk pa je bilo prijavljenih v naslednjih občinah: Velenje, Krško, Lendava, Slovenska Bistrica, Ptuj, Nova Gorica, Brežice, Ljutomer, Žalec, Ormož, Kranj, Ivančna Gorica, Šentjur in Sevnica. “Ocenjujemo, da je k porastu števila označitev in prijav mačk v CRHŽ pripomogel tudi ukrep finančne podpore v prehodnem obdobju,” so dodano obrazložili na upravi.
Do prvega oktobra letos je bilo čipiranih več kot dvakrat toliko mačk kot lani v celem letu (15.496 v primerjavi s 7107).
Razvidno je tudi, da so vpisi mačk v centralni register v preteklih letih navkljub neobveznosti čipiranja solidno rastlo.
Je čipiranje obvezno tudi za prostoživeče mačke?
Na upravi so pojasnili, da mikročipiranje prostoživečih mačk z vidika dobrobiti ni primeren način označevanja. “Takim mačkam, ki so običajno slabo socializirane, stik z ljudmi in odlov ter namestitev v kletko povzroča hud stres. Te mačke se vključujejo v posebne programe (odlov – sterilizacija/kastracija – vrnitev), ki jih izvajajo zavetišča s financiranjem občin,” so povedali.
Po posegu in veterinarski oskrbi se mačke nato vrnejo v okolje, kjer so bile najdene, če je to primerno. “Da je jasno razvidno, da so bile te mačke že urejene, se jim naredi vidna oznaka na ušesu. To pomeni, da so zdravstveno pregledane, ne bodo več prispevale k nenadzorovanemu razmnoževanju in ne predstavljajo tveganja za druge živali ali ljudi.“
Ukrep obveznega mikročipiranja, ki ga je s seboj prinesla novela zakona o zaščiti živali, pomembno prispeva k dobrobiti mačk. Omogoča namreč, da se v primeru pobega najdene mačke varno vrnejo v zavetje doma. Kako pomembni so mikročipi, pa dokazuje tudi zgodba o pogrešanem Olieju, ki so ga ravno zaradi čipa našli več tisoč kilometrov od doma. Njegovo presenetljivo zgodbo si lahko preberete na tej povezavi.
ksenja.znidarsic@styria-media.si
