Pri nas: Za 32.000 evrov ponujajo lov na alpskega kozoroga

Potem ko so gorenjski lovci pred letom dni opozorili na težave s šakali, sedaj ugotavljajo, da so ti kljub lanskemu rekordnemu odstrelu zavzeli praktično vsa lovišča na Gorenjskem. Zaradi tega ponekod skorajda ni več srnjadi. V okolju se odraža tudi vpliv ostalih zveri, lovci pa si glede na svoje delo želijo večjo vlogo pri odločanju.

Gorenjski lovci so lani pozvali pristojne v državi, naj jim s spremembo predpisov omogočijo lažji odstrel šakalov, ki s svojo številčnostjo povzročajo drastične spremembe v okolju. “Bili smo uslišani in dobili smo odločbo za nočni lov na šakala. Tako smo lani uplenili rekordnih 159 šakalov, kar je za desetino več kot leto pred tem,” je povedal predsednik območnega združenja upravljavcev lovišč gorenjskega lovsko-upravljavskega območja Andrej Avsenek.

Kljub temu se številčnost in vpliv šakala še vedno povečujeta. Da bi ju zmanjšali, je potreben intenziven in brezkompromisen lov podnevi in ponoči, je ocenil. V lanskem letu so namreč opazili, da je na območjih lovskih družin, ki so izvedle velik odstrel šakalov, stanje že boljše in da se številno mladičev srnjadi znova povečuje. “To pomeni, da je res le odstrel tisti ukrep, ki lahko privede do ustreznega rezultata oziroma do ustreznega ravnovesja v naravi,” je dejal.

Šakala so na Gorenjskem prvič uplenili leta 2017, v zadnjih treh letih pa se je razširil na praktično vsa lovišča na Gorenjskem, predvsem na nižinska, zato so na Sorškem polju že skoraj brez srnjadi. To pomeni, da je šakal ogrozil obstoj določenih, zlasti nižinskih lovišč. Zdaj je prišel tudi na visokogorska območja, kjer pa intenzivnega odstrela še ne izvajajo.

Lovci vpliv šakala najbolj občutijo pri srnjadi, vpliva pa tudi na druge vrste, denimo zajce. “Vpliv šakala v okolju je kompleksen, ampak ga še ne poznamo dobro in se bo pokazal šele v prihodnje,” je dejal Avsenek.

Vse več tudi divjih prašičev

Poleg šakalov se povečuje tudi število divjih prašičev. V zadnjih 30 letih se je številčnost slednjih povečala za enajstkrat. Na Gorenjskem so jih leta 1996 odstrelili 63, lani pa 709. “Seveda nam lovcem takšna številčnost ugaja, po drugi strani pa povzroča velike težave. Populacija je vitalna in v ugodnem stanju. Kot Damoklejev meč pa visi nad nami strah pred afriško prašičjo kugo,” je pojasnil sogovornik.

Med vrstami, ki se prostorsko širijo, je navedel še jelenjad, kune, volka, medveda in risa, zmanjšuje pa se številčnost in vitalnost drugih živalskih vrst. Na posameznih loviščih nekaterih vrst, kot so kure, zajci, mufloni ali kozorogi, niti ni več. Po drugi strani pa skorajda ni več lovišča, kjer ne bi bilo jelenjadi. Naraščanje njene številčnosti se umirja, še vedno pa se prostorsko širi. Jelen je postal kralj gorenjskih lovišč in njegov odstrel se je v zadnjih 30 letih povečal za 400 odstotkov.

Slabše se medtem piše srnjadi. “Nekdaj osnovna in najštevilčnejša divjad naših lovišč doživlja v zadnjem času velike spremembe,” je povedal Avsenek. Pojasnil je, da jo je najprej predvsem v gorskem svetu začela izpodrivati jelenjad. Negativen vpliv na srnjad imajo tudi divji prašiči. Invazija šakala pa je tista, ki je v nekaj letih populacijo srnjadi predvsem v nižinah praktično zdesetkala.

Vse večji je tudi vpliv človeka in njegovih aktivnosti v naravi, zaradi česar srnjad spreminja življenjski bioritem in izgublja vitalnost. Običajno so gorenjski lovci letno odstrelili okoli 4500 srn in srnjakov, predlani nekaj manj kot 3800, lani pa le še 3300.

Lovci se, kot je poudaril Avsenek, poleg z divjadjo ukvarjajo tudi z zvermi, ne le s šakali, temveč tudi volkovi, medvedi in risi. “Čeprav jih lovci uradno ne upravljamo, pa v resničnem življenju ni tako,” je dejal in dodal, da lovci izvajajo neposredne ukrepe pri zvereh. “Kdo izvaja odlov ali odstrel, ko je v nevarnosti življenje ljudi ali premoženja? Kdo pobira iztrebke volkov in medvedov, šteje, zbira in posreduje informacije o njihovi prisotnosti,” je povzel aktivnosti lovcev.

Poudaril je, da je večina dela in vpliva zveri prav na plečih lovcev, zato bi morali imeti ti večji vpliv na odločitve, kako naprej z zvermi. “Tudi lovci zahtevamo besedo odločanja pri zvereh,” je izpostavil.

Povedal je, da so lovci, kadar pride do težave in ko inšpektor predpiše odlov ali odstrel zveri, dolžni ukrepati. Skoraj vse odločbe za odstrel problematičnih volkov, s katerimi so se soočali v zadnjem času, so izvršili. Je pa lov zahteven, saj je to previdna žival, ki se giblje ponoči, lovci pa z lovom nanjo nimajo izkušenj. “Čeprav je naporno, lovci to vseeno postorimo. Zveri, kot so volk, medved in ris, čeprav so globalno gledano pozitivni, so ob preveliki namnožitvi škodljivi tudi za divjad,” je pojasnil.

Alpskemu kozorogu grozi izumrtje

Lovci so pomagali tudi pri ponovni naselitvi risa v Sloveniji. V zadnjem letu pa na Gorenjskem že opažajo tudi vpliv risa na divjad, predvsem na gamse, in sicer na bohinjskem območju, kjer je bilo naseljenih največ risov. Lani so opazili upadanje števila mladičev gamsov, saj so jih risi precej uplenili.

Iz stranke Levica pa so danes sporočili, da je njihova poslanka Tatjana Greif na vlado vložila poslansko pobudo, naj alpskega kozoroga urgentno, še pred volitvami, uvrsti med zavarovane živalske vrste oz. na rdeči seznam ogroženih vrst ter prepove komercialni trofejni lov nanj.

Alpski kozorog je namreč v Sloveniji na robu izumrtja. Po zadnjih ocenah v Sloveniji živi le še okoli 250 osebkov, večinoma na območju Triglavskega narodnega parka, kar je neprimerljivo manj kot v drugih alpskih državah. v Italiji jih živi približno 20.000, v Švici 17.000, v Avstriji in Franciji pa več kot 10.000.

Medtem ko je v ostalih alpskih državah alpski kozorog strogo zaščitena vrsta, pa se v Sloveniji uvršča med lovno divjad. Zaradi takšne ureditve je močno ogrožena populacija danes izpostavljena tudi komercialnemu trofejnemu lovu.

Kot je navedla Greif, tuje agencije v Sloveniji organizirajo lov na alpskega kozoroga. Cena takšnega odstrela po ponudbi, ki jo je pridobila, znaša 32.000 evrov, trofeja kozoroga pa se kvalificira kot zlata medalja.

Slovenija je tudi edina alpska država, kjer alpski kozorog nima priznanega statusa avtohtonosti, temveč se obravnava kot tujerodna vrsta. Posledično ne more biti uvrščena na seznam ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, čeprav obstajajo morfološki dokazi njegove prisotnosti na tem območju po zadnjih poledenitvi, avtohtonost pa so potrdile tudi genetske raziskave.

Slovenija se, kot je poudarila Levica, sooča z vprašanjem, ali bo sledila dobrim praksam drugih alpskih držav ali pa bo dopustila, da ena njenih najbolj ikoničnih živalskih vrst izgine zaradi napačnih statusnih odločitev in kratkoročnih interesov.

dezurni@styria-media.si