Tako v le nekaj tednih dosežejo težo, zahtevano na trgu. Minister za naravo in dobrobit živali Christian Rabjerg Madsen je namero napovedal po objavi posnetkov, narejenih s skrito kamero na eni največjih perutninskih farm v državi. Ti naj bi razkrivali kršitve pravil o počitku živali.

Kot poroča danska tiskovna agencija Ritzau, televizijski posnetki prikazujejo hitro rastoče pitovne piščance, ki imajo premalo teme in jih pitajo do te mere, da ne morejo več hoditi. Ko se stemni, piščanci ne jedo. Čeprav predpisi določajo, da morajo imeti šest ur teme na dan, tega ne upoštevajo vsi rejci, poroča agencija.

Ko se zredijo, težko hodijo

Televizija TV 2 je s skrito kamero posnela razmere v hlevu na severu Jutlandije, kjer imajo piščanci le tri ure teme na dan. Zato pojedo več in dosežejo večjo klavno težo, vendar je takšno ravnanje nenaravno in ni skladno z zagotavljanjem dobrobiti živali. “Več ur svetlobe pomeni, da več pojedo in manj počivajo. S tem se povečuje tudi njihova fiziološka obremenitev. To seveda ni sprejemljivo,” je za TV 2 povedal Peter Sandøe, profesor bioetike na Univerzi v Københavnu.

Gre za tako imenovane turbopiščance Ross 308, ki rastejo hitreje kot drugi piščanci in se v nekaterih primerih tako zredijo, da težko hodijo. Podatki danske uprave za veterinarstvo in hrano Fødevarestyrelsen kažejo, da se je približno vsak tretji letošnji nadzorni obisk pri rejcih piščancev končal s sankcijo, v petih primerih pa je bila podana prijava policiji.

Jeppe Mouritzen, predsednik rejcev perutnine pri danskem kmetijsko-živilskem združenju Landbrug & Fødevarer, je za TV 2 zavrnil trditev, da posnetki odražajo splošno stanje v danskih hlevih za rejo piščancev.

Na posnetke se je odzvala tudi organizacija za zaščito živali Dyrenes Beskyttelse, kjer opozarjajo, da gre za “sistematično trpinčenje”, in pozivajo k prepovedi reje hitro rastočih piščancev. Prepoved reje piščancev Ross 308 na Danskem podpira tudi več strank danskega parlamenta. Podoben predlog so vložili že leta 2024, vendar ni dobil večinske podpore.

Minister za naravo in dobrobit živali Christian Rabjerg Madsen iz vrst socialdemokratov je v sredo za TV 2 povedal, da si bo prizadeval za nacionalno prepoved.

Poročilo danske uprave za veterinarstvo in hrano, objavljeno leta 2025, je že obravnavalo hitrost rasti piščancev, težave pri hoji in druge izzive zagotavljanja njihove dobrobiti.

Predlog za opustitev genetskih linij z izjemno hitro rastjo torej ne izhaja le iz ogorčenja ob televizijskih posnetkih, temveč je del širše razprave o značilnostih rejnih živali in posledicah selekcije za večjo proizvodnost.

Vprašanje je, ali je mogoče ohraniti gospodarsko vzdržno perutninsko panogo in hkrati zmanjšati pritisk na živali za doseganje vse hitrejših proizvodnih rezultatov.

Na Norveškem že korak naprej

Kot je na svoji spletni strani objavilo norveško združenje mesne in perutninske industrije KLF, sta z družbo Nortura sprejela zavezo, po kateri naj bi počasneje rastoči piščanci do konca leta 2027 postali standard v panogi.

Določili so roke za uvedbo določanja spola zarodkov v jajcih in počasneje rastočih piščancev kot panožnega standarda. Ukrepi podpirajo skupni cilj ohranjanja visoke ravni dobrobiti živali na Norveškem.

“Nortura SA in norveško združenje mesne in perutninske industrije KLF sta sprejela novo panožno zavezo, ki podpisnika zavezuje k uvedbi ukrepov za dobrobit živali, strožjih od veljavnih predpisov. Zaveza nadgrajuje dolgoletno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva živali, programov dobrobiti in presoj etičnosti reje, ki ga usklajuje organizacija Animalia,” so zapisali.

Dodajajo, da se Nortura SA in KLF strinjata, da mora Norveška ohranjati visoko splošno raven dobrobiti živali, zato bosta nadaljevala ukrepe za njeno nenehno izboljševanje. Po pregledu vladnega poročila o dobrobiti živali in njegove obravnave v norveškem parlamentu želita določiti časovni okvir za uvedbo določanja spola zarodkov v jajcih, tako imenovane tehnologije in ovo, ter počasneje rastočih piščancev.

Sprejeta sta dva pomembna ukrepa: “Določanje spola zarodkov v jajcih (in ovo): Animalia bo pripravila panožni standard, ki bo opredelil zahteve za jajca, razvrščena po spolu zarodka. Cilj je, da takšna jajca do 1. julija 2027 postanejo standard v panogi. Prehod bo potekal postopoma, skladno z običajno življenjsko dobo jat.”

Drugi ukrep pa so počasneje rastoči križanci: “Animalia bo pripravila predlog panožnega standarda, ki bo opredelil pojem ‘počasneje rastoči križanec’. Panoga si prizadeva, da bi ti do 31. decembra 2027 postali standard. Podpisnika se strinjata, da mora prehod potekati postopoma, skladno z razpoložljivostjo živali za rejo in vzpostavljanjem potrebnih novih proizvodnih površin.”

“Pomembno je, da na Norveškem ohranjamo visoko splošno raven dobrobiti živali. Norveška mesna in perutninska industrija je ves čas sprejemala ukrepe za njeno izboljšanje in s tem bomo nadaljevali,” pravi Hans Thorn Wittussen, direktor področja surovin in članstva v podjetju Nortura SA. Gre za zavezo panoge, ne za splošno zakonsko prepoved.

Tudi v Sloveniji številne pobude

Tudi v Sloveniji so se pojavili pozivi proti reji hitro rastočih piščancev oziroma k prehodu na počasneje rastoče, na kar med drugim opozarjajo Zveza za živali, Slovensko vegansko društvo in Društvo za zaščito živali Ljubljana.

“Uvedba počasneje rastočih pasem piščancev bi bistveno zmanjšala trpljenje živali,” poudarjajo v Slovenskem veganskem društvu.

“Vsako leto zakoljemo približno 74 milijard piščancev – skoraj deset na vsakega človeka na Zemlji. Sodobne pasme piščancev (brojlerjev) so bile genetsko izbrane za izjemno hitro rast, kar je močno povečalo »učinkovitost« proizvodnje mesa. Vendar pa ta hitra rast povzroča hude zdravstvene težave in znatno trpljenje živali,” opisujejo.

Ob tem navajajo avtorico Hannah Ritchie, ki se opira na raziskave Welfare Footprint Project, ki kvantificirajo čas, ki ga piščanci preživijo v bolečini različnih stopenj intenzivnosti: od blage (annoying) do neznosne (excruciating).

Ključne razlike v rasti

• Hitro rastoče pasme (npr. Ross 308): povprečno +61 g/dan, dosežejo klavno težo 2,5 kg v 42 dneh.

• Počasneje rastoče pasme: +45 g/dan, dosežejo isto težo v 57 dneh.

Čeprav počasneje rastoči piščanci živijo dlje, raziskava kaže, da v povprečju preživijo bistveno manj časa v hudi bolečini:

• Čas v neznosni bolečini (excruciating): zmanjšan za 80 %.

• Čas v onemogočajoči bolečini (disabling): zmanjšan za 67 %.

• Čas v bolečini stopnje ‘hurtful’: zmanjšan za 25 %.

“Edino blago nelagodje je nekoliko daljše zaradi daljše življenjske dobe,” opisujejo.

Eden glavnih vzrokov trpljenja pri hitro rastočih piščancih je ohromelost. “Hitra rast mišic prehiteva razvoj kosti in sklepov, kar vodi v deformacije, težave s hojo in kronične bolečine,” pojasnjujejo.

Drugi vzrok trpljenja je lakota pri starševskih jatah: “Starši hitro rastočih pasem bi bili zaradi prekomerne teže manj plodni, zato jih strogo omejujejo pri krmi. To povzroča hudo trpljenje, agresijo in oslabljen imunski sistem.”

Omenjajo pa tudi toplotni stres, saj hitri metabolizem in gneča otežujeta uravnavanje telesne temperature.

“Prehod na počasneje rastoče pasme bi prinesel velike koristi za dobrobit živali – zlasti pri zmanjševanju najhujših oblik trpljenja. To je eden od ciljev iniciative Better Chicken Commitment, ki jo podpira vse več evropskih držav in podjetij,” so zapisali.

Številni proti podaljšanju datuma

V Sloveniji medtem poteka razprava o reji kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Lani sprejeti zakon določa njeno prepoved od 1. januarja 2029, ministrstvo za kmetijstvo pa je 2. oktobra predlagalo, da bi obstoječe reje lahko nadaljevale do konca leta 2034.

Predlog je v javni obravnavi do 2. novembra. Ob tem se vrstijo številni pozivi, naj se datuma ne podaljšuje. Kot smo pisali, je tudi Zveza za živali pozvala odločevalce, naj ne podaljšujejo baterijske reje do leta 2035, temveč naj rok za njeno ukinitev ostane leto 2029. Kot so poudarili, morata dobrobit živali in varnost hrane biti pred interesi ohranjanja zastarelih rejskih sistemov. Ostro so se odzvali tudi v stranki Levica: “Jajca ob gnoju in razpadajočih truplih. Oskubljene kokoši, ujete v kletkah. To razkrivajo novi posnetki društva AETP iz ene od slovenskih baterijskih rej. Od pristojnih pričakujemo, da ugotovijo morebitne kršitve in ustrezno ukrepajo.”

Če bi obveljal predlog ministrstva, bi to pomenilo “še šest dodatnih let v kletkah, čeprav smo njihovo odpravo že uzakonili, pobudo proti kletkam pa je podprlo skoraj 30.000 ljudi.“

View this post on Instagram

A post shared by Meira Hot (@meirahot)

The post Danska za njihovo prepoved, ostro tudi slovenska društva appeared first on Tačka.over.net.

Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) izvaja inšpekcijske nadzore nad zakonitostjo zadrževanja prostoživečih živali v ujetništvu. Pri tem preverja izvor živali, ustreznost bivalnih razmer, izpolnjevanje predpisanih pogojev za njihovo oskrbo ter zakonitost prikazovanja živali javnosti in njihove uporabe v komercialne namene.

Kot opisujejo se prostoživeče živali v ujetništvu zadržujejo za različne namene, med drugim kot hišni ljubljenčki, za prikazovanje javnosti in opravljanje komercialnih dejavnosti: “Ker je trgovina z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami eden od pomembnih dejavnikov ogrožanja biotske raznovrstnosti, sta učinkovit inšpekcijski nadzor in dosledno spoštovanje predpisov na tem področju še posebej pomembna.”

Zakonito zadrževanje živali zahteva izpolnjevanje predpisanih pogojev

Dokumentacija, ki jo mora zagotoviti imetnik prostoživečih živali v ujetništvu, je odvisna od vrste živali, njenega izvora in namena zadrževanja. Predpisane zahteve se razlikujejo glede na to, ali gre za gojitev, prikazovanje javnosti, trgovanje ali čezmejni promet z živalmi. Pravno podlago za inšpekcijski nadzor predstavljajo predvsem Zakon o ohranjanju narave (ZON) in pripadajoči podzakonski predpisi, ki urejajo gojitev, označevanje, trgovanje ter pogoje za zadrževanje prostoživečih živali v ujetništvu in njihovo prikazovanje javnosti.

Primer dobre prakse

Inšpektorji pri izvajanju nadzorov poleg ugotavljanja morebitnih nepravilnosti prepoznavajo tudi primere dobre prakse, ki kažejo, da je mogoče komercialne dejavnosti, povezane z zadrževanjem prostoživečih živali v ujetništvu, izvajati zakonito in odgovorno.

Eden takšnih primerov je komercialna gojitev kraljevih pitonov (Python regius). Inšpekcijski nadzor je pokazal, da je zavezanec pridobil vsa potrebna dovoljenja in izpolnjeval predpisane zahteve. Živalim so bili zagotovljeni ustrezni bivalni pogoji, ustrezno so bile označene, zavezanec pa je vodil tudi zahtevane evidence.

Učinkovit nadzor prispeva k varstvu živali in ohranjanju narave

Sistematičen, strokoven in preventivno usmerjen inšpekcijski nadzor prispeva k pravočasnemu odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti, ozaveščanju imetnikov živali ter doslednejšemu spoštovanju predpisov.

Primeri dobre prakse obenem kažejo, da se lahko zakonito opravljanje dejavnosti in odgovorno ravnanje z živalmi uspešno dopolnjujeta. Dosledno izvajanje predpisov in zagotavljanje ustreznih pogojev za zadrževanje prostoživečih živali v ujetništvu sta pomembna tako z vidika njihove dobrobiti kot širših prizadevanj za ohranjanje narave.

The post “Eden takšnih primerov je komercialna gojitev kraljevih pitonov” appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

•  V Sloveniji potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah.
• WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex).
• Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. 

“Porast temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin imajo vpliv na pojavnost bolezni, ki jih prenašajo komarji. Tako se tigrasti komar, ki je v tropskem in subtropskem podnebnem pasu vektor denge, čikungunje in Zika virusa, pojavlja tudi v Sloveniji. V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj komarja Culex spp, vektorja vročice Zahodnega Nila, in skupaj s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava te bolezni tudi pri nas,” so zapisali strokovnjaki iz Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje v “Oceni tveganja za epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh” iz leta 2024. 

Kot so dodali, bi lahko pričakovani dvig temperature povečal številčnost populacije vektorja in stopnjo razmnoževanja virusa v vektorju: “Zato je izrednega pomena, da se v državi vzpostavi organiziran sistem spremljanja oziroma monitoringa tujerodnih komarjev, ki bi vzpostavil nadzor nad vrstami komarjev in njihovo potencialno okuženostjo s povzročitelji bolezni.”

Zbolijo lahko tudi konji

Kot smo pisali, je nacionalni veterinarski inštitut Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah. Ptici sta bili najdeni v občinah Ljubljana in Grosuplje. V Sloveniji je bil virus pri pticah nazadnje potrjen leta 2024.

Po pisanju hrvaških medijev, je sicer hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo konec letošnjega avgusta sporočio, da so virus Zahodnega Nila potrdili pri več poginulih vranah na območju Zagreba. V Italiji so mediji poročali številnih okuženih osebah, samo v letošnjem letu so v Italiji po podatkih ECDC zabeležili 516 okužb. 

Virus se prenaša predvsem prek komarjev

Virus Zahodnega Nila prenašajo okuženi komarji, med najpomembnejšimi prenašalci pa so komarji iz rodu Culex. Virus se najpogosteje prenaša med pticami, komarji pa ga lahko prenesejo tudi na ljudi in konje. Ljudje in konji veljajo za naključne oziroma končne gostitelje in praviloma niso vir nadaljnjega širjenja okužbe. Bolezen se z običajnim stikom ne prenaša s človeka na človeka.

“Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji,” so pojasnili na upravi. 

Dodali so, da virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Virus je bil prvič ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki: “V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu je bila bolezen potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji.”

Virus pri komarjih v Sloveniji dokazan že leta 2018

“Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) uvrščeno kot območje z možnostjo pojava WNV (angl. predisposed area), saj obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca Culex pipiens,” opisujejo na Inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Prvi primer akutne okužbe z WNV pri človeku smo v Sloveniji po podatkih NIJZ potrdili v avgustu 2013: “V letu 2018 smo v 4 različnih slovenskih statističnih regijah potrdili 4 akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe z WNV. Prisotnost virusa Zahodnega Nila v komarjih je bila v Sloveniji prvič dokazana v 2018, že pred tem so jo potrdili pri prostoživečih pticah (Račnik, 2008; 2013), domačih fazanih in konjih.”

Za bolezen dovzetni vsi, ki še niso bili okuženi

WNV se na človeka po navedbah strokovnjakov z NIJZ običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni: “Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.”

Za okužbo so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV: “Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.”

Ena oseba na 150 okuženih razvije težko obliko bolezni

“Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov,” še pojasnjujejo na NIJZ. 

Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila): “Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.”

Preberite še: Opozorilo veterinarjev: Zdravljenje je tvegano!

The post Ko piki komarjev strašijo tudi v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Preverite, zakaj se zgodi največ napadov medvedov na človeka v Sloveniji.
• Na Pohorju je občasno prisoten medved.
• Medved in volk se srečanjem praviloma izogneta.

“Gozd je prostor svobode, a tudi spoštovanja in odgovornosti, predvsem do njegovih živalsko-rastlinskih prebivalcev in lastnika. Odgovorno obnašanje v gozdu pomeni, da ne škodujemo rastlinam, ne vznemirjamo živali, da iz gozda odnesemo vse odpadke, da ne vozimo tam, kjer to ni dovoljeno, in da ne oviramo gospodarjenja z gozdovi. Na Pohorju je to še posebej izpostavljeno, ker gre za območje, pomembno tako z gozdnogospodarskega kot naravovarstvenega vidika,” sporočajo z ZGS.

Ko pride do srečanja, morate …

Obe veliki zveri, trenutno prisotni na Pohorju – medved in volk –, se srečanjem s človekom praviloma izogibata. Vseeno pa do srečanj lahko pride, zato je pomembno, da v taki situaciji pravilno odreagiramo.

Na Pohorju je medved zaenkrat po podatkih ZGS prisoten občasno. Obiskovalci gozdov lahko srečajo predvsem mlajše medvede, ki zase iščejo primeren prostor ob povečevanju znotraj vrstnega pritiska zaradi naraščanja populacije v osrednjem območju zahodne Slovenije (Notranjska, Kočevska).

V letošnjem letu so tako lovske kamere večkrat zabeležile prisotnost medveda na različnih delih na ovršju Pohorja, julija na območju Ribniškega Pohorja, nazadnje pred nekaj dnevi pa v bližini Klopnega vrha.

Do neposrednega srečanja največkrat lahko pride, ko medveda v njegovem življenjskem okolju presenetimo: “Zato moramo med svojim obiskom v gozdu nase redno opozarjati, še posebej ob prehodih skozi gosto vegetacijo in na nepreglednih območjih. Na ZGS priporočajo občasno žvižganje ali udarjanje s palico po kamnu, nikakor pa ni potrebe po glasnem kričanju, s čimer vznemirjamo celoten gozdni prostor.”

Enako velja za volka, ki se je na Pohorju vnovič pojavil pred dvema sezonama in se uspešno ustalil na prostranem ovršju Pohorja. Kot je povedal vodja Območne enote ZGS Maribor Igor Kopše, “si je po trenutno zbranih informacijah na ovršju Pohorja našlo prostor od 11 do 14 osebkov volkov”.

Zakaj medved najpogosteje napade …

“Če kljub temu srečamo medveda ali volka, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknimo v smeri svojega prihoda. Z našim mirnim odzivom se živali ne bodo počutile ogrožene in se bodo praviloma umaknile. Še posebej pri medvedu ne poskušamo bežati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in tekači. Zverema se nikoli namerno ne približujemo in jima pustimo dovolj prostora za nadaljevanje njunih poti,” svetujejo na ZGS.

Pes naj bo med sprehodom v gozdu vedno na povodcu: “V Sloveniji se prav zaradi spuščenega psa, ki razdraži medveda in se v begu vrne h gospodarju, zgodi največ napadov medvedov na človeka. Primera napada volka na človeka v Sloveniji sicer ne poznamo, a previdnost vse eno velja, saj volkovi psov v naravnem okolju ne tolerirajo.”

Za ohranjanje ravnovesja v gozdu med obiskovalci in njegovimi živalsko-rastlinskimi prebivalci je po navedbah strokovnjakov z ZGS nujno tudi dosledno upoštevanje pravil gozdnega bontona glede dovoljenih količin nabranih gozdnih dobrot. Za gobe velja, da jih posameznik lahko za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma. “Vse, kar je več kot to, še posebej v času gobarskih konic z množičnim obiskom gozdov, ogroža naravno ravnovesje,” je pojasnil Igor Kopše.

Dodatne informacije:

• Značilnosti velikih zveri: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/prostozivece-zivali/zavarovane-zivalske-vrste
• Volk na Pohorju: https://www.zgs.si/informacije/sporocila-za-javnost/volk-ponovno-na-pohorju-%E2%80%93-znanje-za-varen-soobstoj
• Gozdni bonton: https://www.zgs.si/za-obiskovalce/skrbno-z-gozdom
• Gozdarski nadzor: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdarski-nadzor

Preberite še: Pri nas: Za 32.000 evrov ponujajo lov na alpskega kozoroga

The post Obilno deževje prinaša gobe, a pozor! appeared first on Tačka.over.net.

Le posamezne plitve luže

Kot so v skupnem sporočilu zapisali Društvo za dobrobit živali AniMa, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter Društvo za zaščito konj in ostalih živali, je bil bajer izpraznjen v okviru načrtovane preureditve, na območju pa so ostale le posamezne plitve luže, v katerih se nahaja večje število velikih in malih rib.

Po informacijah občanke in fotografij s terena je vode ponekod tako malo, da večjim ribam hrbti gledajo iz vode. “Ob nadaljnjem zniževanju nivoja vode, segrevanju vode in pomanjkanju kisika obstaja neposredna nevarnost pogina živali,” so opozorili. Društva zahtevajo nujen ogled pristojne službe in takojšnje ukrepanje za zaščito živih rib, zlasti strokovno izveden izlov ter premestitev v ustrezno vodno okolje oziroma drug primeren interventni ukrep. Z

anima jih tudi, kdo je investitor in izvajalec posega, kdo je odgovoren za varstvo in premestitev rib med izvajanjem del, ali je bil pred izpraznitvijo bajerja izdelan načrt izlova oziroma reševanja rib, ali je bilo pridobljeno ustrezno strokovno mnenje oziroma soglasje za poseg ter kateri konkretni ukrepi bodo izvedeni za preprečitev pogina preostalih rib.

The post Podutiški bajer: Opozorila zaradi nevarnosti množičnega pogina appeared first on Tačka.over.net.

Pomembno je, da se postopki zaključijo na podlagi ugotovljenih dejstev in v okviru pristojnosti posameznih institucij, so v današnjem sporočilu poudarili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

“Večina kmetov za svoje živali skrbi odgovorno”

Ob informacijah, da naj bi bilo poginulo govedo s kmetije Marjana Špura, ki je kot strokovnjak za govedorejo zaposlen v Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, so v KGZS navedli, da gre za samostojen zavod, ki kot delodajalec samostojno odloča o morebitnih ukrepih zoper svojega zaposlenega. “KGZS se v odločanje zavoda o delovnopravnih ukrepih ne more in ne sme vmešavati,” so navedli.

Poudarili so, da je vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo in da mora vsak, ki je za takšna dejanja odgovoren, zanje prevzeti polno odgovornost. Prav tako je nesprejemljivo javno stigmatiziranje posameznikov, še preden pristojni organi zaključijo svoje postopke in so znane vse okoliščine primera, so dodali.

V zbornici so ponovili, da gre za posamičen primer suma, ki ne odraža stanja v slovenskem živinorejskem sektorju, ter da velika večina slovenskih kmetov za svoje živali skrbi odgovorno, strokovno in predano, saj so dobrobit živali, njihovo zdravje in kakovost reje temelj njihovega dela. Še naprej bodo spodbujali k odgovorni reji, strokovnemu izobraževanju in ozaveščanju ter ostali zavezani ničelni toleranci do vseh oblik mučenja in zanemarjanja živali, so zapisali.

O sumu hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali na kmetiji v občini Križevci je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost obvestila minuli petek. Kot so sporočili, so našli pet poginjenih govedi, tri živali pa v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju. Eno žival so morali evtanazirati, preostali dve živi govedi pa so odvzeli lastniku.

The post “Vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo” appeared first on Tačka.over.net.

Na območju dalmatinskega otoka Žirje je eden od njih med lovom na tune ujel že drugo manto v kratkem času. Žival, ki jo je opisal kot veliko zver, je po poročanju lokalnih medijev nato nepoškodovano izpustil nazaj v morje, saj gre za zaščiteno vrsto.

Manta je vrsta skata, znana tudi kot morski vrag. Lahko doseže širino do sedem metrov in tehta več kot dve toni. V Jadranu je prisotna že od nekdaj, letos pa jih je po navedbah hrvaških ribičev več kot običajno.

Pri otoku Žirje blizu Šibenika se je manta na trnek ujela lovcu na tune Antonu Roci, danes poroča Riportal.

Po navedbah ribiča je mant v zadnjih 20 dneh v tem delu Jadrana izjemno veliko. Posadka njegovega čolna Bakul je tako ujela že drugo.

Izvlek morske živali je zahteval veliko truda in previdnosti, da je ne bi poškodovali. “Borili smo se uro in pol ter jo nato nepoškodovano izpustili nazaj v morje,” je pojasnil Roca.

Velikega skata vrste kljunati morski golob so minuli teden opazili tudi pri Pulju. Ena od plavalk je srečanje z živaljo tudi posnela.

Mante so kljub svoji velikosti za ljudi praviloma nenevarne in se prehranjujejo predvsem s planktonom. Nekatere druge vrste skatov imajo medtem na repu strupeno bodico, ki jo lahko uporabijo v samoobrambi.

The post Hrvaški ribič ujel “veliko zver” in jo izpustil appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite: 
 – Visoke temperature predstavljajo resno tveganje za zdravje in dobrobit živali.
 – Kakšne nevarnosti pretijo domačim živalim v poletnem času. 
 – Kako nevarna je lahko toča in kako nevaren je izpad elektrike. 

Uprava za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lastnike hišnih ljubljenčkov, rejce in skrbnike živali poziva, naj v poletnih dneh živali ustrezno zaščitijo pred vročino in ekstremnimi vremenskimi pojavi: “Med ključnimi ukrepi so predvsem zadostna količina vode, zadrževanje živali v senci ter zaščita živali pred nenadnimi neurji.”

Kot opozarjajo, visoke temperature predstavljajo resno tveganje za zdravje in dobrobit živali. Vročina lahko povzroči stres, zmanjšan apetit, padec proizvodnih rezultatov, dehidracijo, pregretje organizma in v najhujših primerih tudi pogin živali. Rejne živali, hišne žovali in druge živali morajo imeti v vročih dneh ves čas na voljo zadostne količine sveže pitne vode in možnost umika v senco oziroma hladnejše prostore.

Ne smejo biti prenatrpane, potrebno je urediti prezračevanje

Rejne živali vročino praviloma prenašajo slabše kot nizke temperature. Posebno občutljive so živali v intenzivni reji, živali v pozni brejosti, mlade živali ter živali z višjo proizvodnjo. V vročih dneh morajo zato imeti neomejen dostop do čiste pitne vode, senco na pašnikih in ustrezno prezračevane hleve.

Skrbniki živali morajo poskrbeti, da živali v prostorih niso prenatrpane, potrebna opravila naj se izvajajo v hladnejšem delu dneva, še zlasti pa je pomembno, da skrbniki pogosteje preverjajo zdravstveno stanje živali.

Ne sprehajajte psov v največji vročini

“Psi, mačke in drugi hišni ljubljenčki morajo poleti imeti možnost umika pred soncem in vročino. Sprehode psov je priporočljivo izvajati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko temperature niso previsoke. Živali nikoli ne puščamo v parkiranem vozilu, niti za kratek čas,” opozarjajo.

Med drugim pa bodite previdni tudi na pregreto podlago, ki lahko psom močno poškoduje blazinice na tačkah. Ob temperaturi zraka 30 stopinj Celzija je temperatura asfalta že 50 stopinj Celzija. S tem, da bodo temperature v teh dneh še višje!

Prireditve z živalmi

Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam.

Priporočljivo je, da se poleti aktivnosti izvajajo v jutranjih in večernih urah, po potrebi pa naj prilagoditev odpovejo ali prilagodijo glede na vremenske razmere. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste in sveže  vode.

Pred neurji nujna ta zaščita, po neurju pa naredite to

Podnebne spremembe poleg vročinskih valov prinašajo tudi vse pogostejše nenadne vremenske ekstreme, kot so močni nalivi, sunki vetra, udari strel in debela toča. Skrbniki živali naj zato spremljajo vremenska opozorila in vnaprej razmislijo o zaščiti živali.

“Pri živalih na paši je priporočljivo zagotoviti možnost hitrega umika v hlev ali drugo zavetje. Prav tako je pomembno redno preverjati stabilnost ograj, napajalnikov in nadstreškov in odstraniti predmete, ki jih lahko odnese veter,” svetujejo na Upravi.

Po neurju naj skrbniki čim prej preverijo stanje živali. Če žival utrpi poškodbe, jo je treba čimprej umakniti na varno, oceniti stopnjo poškodbe in zagotoviti veterinarsko pomoč: “Pri večjih poškodbah ali večjem številu prizadetih živali je priporočljivo čim hitrejše sodelovanje z izbranim veterinarjem.”

Posebna previdnost je potrebna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, kjer lahko toča in močan veter povzročita poškodbe ali panične reakcije živali.

Množični pogini že v nekaj urah

“Posebno pozorni v ekstremnih vremenskih razmerah morajo biti rejci in skrbniki živali, katerih življenje ali dobrobit sta neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov. To velja za hleve z mehanskim prezračevanjem, perutninske farme, prašičerejske objekte, objekte s samodejnim napajanjem ali krmljenjem, inkubatorje in valilnice, akvakulturo in ribogojnice ter terarije in akvarije z ogrevalnimi sistemi,” opozarjajo na Upravi. 

Po njihovih izkušnjah lahko že nekajurni izpad električne energije v vročinskem valu povzroči množične pogine zaradi pregretja in pomanjkanja prezračevanja. Za takšne objekte morajo zato biti pripravljeni načrti ukrepanja ob izpadu električne energije.

Zaradi preprečevanja množičnih poginov med predpisane obveznosti skrbnika živali po Zakonu o zaščiti živali sodijo: redno vzdrževan in preizkušen rezervni agregat, zadostna zaloga goriva, alarmni sistemi za obveščanje o prekinitvah dobave električnega toka, sistemi za opozarjanje ob odpovedi prezračevanja ter redno preverjanje delovanja rezervnih sistemov.

UVHVVR poudarja pomen vnaprejšnjega načrtovanja za primer vročinskih valov, neurja, suše, poplav in izpadov električne energije. Med ključnimi ukrepi so zagotavljanje zadostnih zalog vode, rezervnih virov energije, redno spremljanje živali ter pripravljeni načrti za izredne razmere.

“Dobrobit živali je odgovornost vsakega skrbnika. Pravočasna priprava na vročino, neurja in druge vremenske ekstreme lahko prepreči trpljenje živali ter zmanjša gospodarsko škodo in izgube,” so sklenili. 

The post Opozorila: V nekaj urah lahko v mukah pogine na stotine živali appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

Nekatere manj znane zanimivosti o kokoših.
Izkušnje dolgoletnega vzreditelja kokoši, Damjana Rotarja.
Kako kokoši pomagajo osebam z demenco in v domovih za ostarele.
Kje si boste lahko največje vrste kokoši ogledali tudi v živo.

Kokoši, ki so človeške sopotnice že več kot 7.000 let, mnogi vidijo le skozi perspektivo rejnih živali, imajo jih za sestavni del podeželskega življenja, kjer s svojim značilnim oglašanjem ustvarjajo občutek domačnosti in kmečkega utripa. Družba jih ceni kot prinašalke zdravja in dobrot, ki jih v naša življenja vnašajo skozi uporabo jajc, ampak če na svet pogledamo skozi njihove oči, lahko spoznamo, da so kokoši bistre živali, ki presegajo le nošenje jajc.

Vrata v njihov svet nam je odprl rejec kokoši, Damjan Rotar, ki že skoraj 30 let dneve preživlja z njimi. Je tudi član Društva gojiteljev malih živali v Kranju, ki pripada Slovenski zvezi društev malih pasemskih živali Slovenije. Gospod Rotar se lahko pohvali tudi, da je letos pozimi na razstavi v Ljubljani prejel nagrado za prvaka pasme za petelina brama-belo črna colubija, v živo pa ga boste lahko spoznali tudi na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali v Novi Gorici, 31. maja 2026.

“Za rejo kokoši sem se odločil, ker sem enkrat pri sedanjem prijatelju videl, da ima doma okrasno-pasemsko perutnino kokoši in pri njem sem tudi kupil moj prvi parček kokoši. Od tega je že skoraj 30 let,” nam je v pogovoru zaupal za Žurnal24.

Compassion in Worldfarming: Na svetu je več kokoši kot katere koli druge vrste ptic. Ko petelin najde hrano, lahko kokoši pokliče k hranjenju tako, da se oglaša z visokim tonom ter pobira in spušča hrano. To vedenje je mogoče opaziti tudi pri kokošjih materah, ki kličejo svoje piščance.

Pravi, da se kokoši po vrstah razlikujejo med seboj, prav tako kot to lahko opazimo pri drugih vrstah živali. “Jaz gojim doma eno največjih vrst kokoši, ampak so po karakterju zelo mirne in neplašne,” nam je zaupal gospod Damjan.

Dolgoletnega rejca kokoši smo povprašali tudi, kaj meni o inteligenci teh živali in kaj imajo najbolj rade: “Mislim, da imajo kokoši najraje jutranje sonce in izpuste, da se lahko kopajo v zemlji in pasejo po travi. Sam jih vidim kot zelo bistre živali, saj si znajo poiskati hrano in vodo ter najti prostor v kokošnjaku, kjer je najugodneje za spanje,” je Damjan Rotar povedal za Žurnal24.

Damjan Rotar: “Kokoši so zelo bistre, samo ne smeš jih zmesti ali presenetiti, takrat pa je čista blokada, zmeda, norenje.”

Katere so najpogostejše zdravstvene težave?

Gospod Rotar pravi, da se je veterinarska oskrba kokoši v 30-ih letih, odkar je vzreditelj, precej spremenila. Pravi, da živali dandanes potrebujejo veliko več oskrbe in pregledov, ampak skozi mnoge izkušnje je postal tako vešč tudi tega dela, da večino stvari lahko rešuje že sam.

“Trenutno imajo kokoši najpogostejše težave z mikoplazmo – težko dihanje in zunanjimi paraziki – rdečo kurjo pršico. Če si pri tem uspešen in to obvladuješ, potem ni večjih težav, ampak ker ima večina ljudi v Sloveniji doma le med 3  do 6 kokoši za svojo domačo uporabo, jim to predstavlja kar precej problemov,” je pojasnil Damjan Rotar.

Kokoši delujejo terapevtsko

V zadnjem desetletju se je pojavilo kar nekaj raziskav in iniciativ, v okviru katerih so preučevali zdravilne učinke kokoši na starejše osebe, posebej tiste, ki se soočajo z demenco. Nanje namreč zelo spodbudno delujejo predvsem zaradi rutine, občutka miru in nežnega stika z živim bitjem. V različnih domovih za starejše in terapevtskih kmetijah opažajo, da opazovanje, hranjenje ali božanje kokoši pri nekaterih ljudeh z demenco zmanjšuje nemir, tesnobo in občutek osamljenosti.

“Mislim, da na to pogosto pozabimo – ne samo pri starejših ljudeh, ampak tudi pri ljudeh z demenco –, da potrebujejo občutek smisla, namena in odgovornosti pri skrbi za kokoši,” je povedala Erica Leno, solastnica doma Thrive Care Assisted Living za portal Denver 7. “Tudi če gre samo za to, da odprejo vrata in kokoši spustijo ven ali pa izperejo posodo za vodo in jo ponovno napolnijo, jim to vrne občutek, da imajo pomen in namen. Na to pogosto pozabimo, čeprav to v resnici vsi potrebujemo.”

Veliko ljudi z demenco se težko povezuje z zapletenimi pogovori ali okoljem, medtem ko stik z živaljo omogoča bolj neposredno, čustveno izkušnjo brez pritiska. Posebej močan učinek imajo lahko prav domače živali, saj pri starejših sprožajo občutke domačnosti in znanih življenjskih rutin.

V Veliki Britaniji so leta 2011 začeli s projektom HenPower, ki povezuje skrb za kokoši z ustvarjalnimi dejavnostmi z namenom izboljšanja počutja starejših ljudi. Nastal je precej spontano: v enem izmed domov za starejše je prebivalec z demenco govoril o svojih “kokoših”, za katere je osebje sprva mislilo, da gre za ljudi. Izkazalo se je, da je zelo pogrešal skrb za kokoši iz preteklosti. Iz te izkušnje so nato razvili projekt HenPower, ki je združil rejo kokoši, ustvarjalne dejavnosti in delo s starejšimi z namenom zmanjševanja osamljenosti in izboljšanja dobrega počutja.

Pridite si jih ogledati

Različne kokoši si boste lahko ogledali v Novi Gorici, 31. maja 2026 na Festivalu za ljubitelje živali med 10. in 19. uro. V primeru slabega vremena se bo dogodek prestavil na 14. junija. Kokoši bo na dogodku predstavljal Damjan Rotar, ki ga boste lahko povprašali o vsem, kar vas zanima.

dezurni@styria-media.si

The post Ne smeš jih zmesti, takrat pa je čista zmeda in norenje appeared first on Tačka.over.net.

Življenje s hišnimi ljubljenčki nas lahko kdaj postavi tudi v neprijeten položaj, ko se moramo odločiti za primerno obliko zdravljenja. Včasih je pri nekaterih poškodbah edina možnost zgolj amputacija poškodovane noge, a izr. prof. dr. Vladimira Erjavec z Veterinarske fakultete v Ljubljani miri, da imajo živali lahko tudi po amputaciji kakovostno in polno življenje.

“Veterinarji se praviloma odločijo za amputacijo takrat, kadar so izčrpane vse druge možnosti, da bi neko stanje pozdravili. Za amputacijo se odločamo tudi takrat, kadar bi zdravljenje povzročalo dolgotrajne bolečine živali,” je uvodoma pojasnila.

Nekatera stanja nujno zahtevajo amputacijo

Amputacija je tako nujna pri novotvorbah, še posebej pri osteosarkomu. Osteosarkom je izjemno agresiven kostni rak, ki povzroča močno bolečino. “Z amputacijo živali odstranimo bolečino, da je lahko življenje še naprej vzdržno. Kljub temu je po amputaciji zaradi osteosarkoma prognoza dokaj slaba. Živali bodo recimo v pol leta, letu vseeno umrle, vendar preostanek življenja živijo brez te neznosne bolečine,” je razložila dr. Erjavec.

Prav tako so amputacije nujne, kadar ima žival zdrobljen sklep, morda več sklepov, kjer so mišice poškodovane. “Pri mačkah se zgodi, da je živec poškodovan na način, da bo cela noga mrtva. Žival je ne čuti, mačka pa nato to nogico vleče za seboj in si povzroča rane. Drugi primer amputacije pa je, kadar pride do hudih vnetij, ki jih nikakor ne moremo pozdraviti, ali pa ko ima žival prirojene deformacije.“

Pri živalih je enostavnejša amputacija zadnje noge, saj nosijo približno 60 do 70 odstotkov teže na sprednjih nogah. Zaradi tega se nato tudi lažje prilagodijo na življenje brez zadnje noge. Vendar lahko tako kot pri drugih kirurških posegih pride tudi do zapletov, opozarja dr. Erjavec, kot so hude krvavitve. A kljub temu gre pri amputacijah za precej rutinski poseg.

Za nekatere lastnike je amputacija čustveno naporna

Pomembno se je sicer zavedati, da amputacija ni neuspeh v zdravljenju, ampak zadnja možnost, da se živali omogoči, da hitreje okreva in da ima bolj kakovostno življenje brez hudih kroničnih bolečin. Dr. Erjavec je povedala, da je za lastnike živali vsekakor težji emocionalni vidik.

“Nekateri lastniki se težko sprijaznijo s tem, da bi bila žival brez ene noge. Potem je zopet odvisno, kakšno življenje ima žival. Če je to športno aktivna žival, bo morda po treh nogah težje hodila. Zunanja mačka bo tako zunaj malo bolj izpostavljena in bo morda težje pobegnila pred nevarnostjo ali pa se počasneje umaknila s ceste. Da bi bila žival brez noge, jim je nekako čustveno ali estetsko nesprejemljivo,” je opisala, ob tem pa poudarila, da se odnos lastnikov v zadnjih letih spreminja in da je takšnih primerov manj kot v preteklosti.

Živali se po amputaciji gibajo precej običajno. Amputacija ne pomeni, da žival ne bo mogla več hoditi na sprehode, je pa v določenem obsegu omejena, je poudarila dr. Erjavec. Prav tako se običajno zelo hitro privadijo na življenje brez noge in shodijo že po enem dnevu ali dveh.

“S tremi nogami plezajo po drevesu”

Odločitev za amputacijo namesto evtanazijo je pogojena s strani človeka in njegovega odnosa z živaljo, meni dr. Erjavec. Če je žival precej aktivna in jo ima človek zelo rad, bo iskal vse možne rešitve, da ji olajša življenje, tudi s protezo. V zadnjih letih se veliko več lastnikov odloči za amputacijo kot pa evtanazijo. To pripisuje dejstvu, da je veliko živali, ki brez noge živijo povsem običajno življenje. Prav tako je objavljenih veliko zgodb s srečnim koncem. “Morda ljudje poznajo nekoga, ki je imel žival brez okončine. Pri mačkah to ni nikakršna težava, sploh če so notranje. Je pa zanimivo, da mačke s tremi nogami tudi plezajo po drevesu. Niso tako omejene, kot si morda mislimo,” je izpostavila.

Po amputaciji je pomembno, da je domače okolje do neke mere prilagojeno. Gladka tla so neprimerna, saj lahko živali hitro spodrsne in se tako dodatno poškoduje. Podlaga mora biti takšna, da lahko žival zlahka vstane, na začetku pa ji seveda pomagajo tudi lastniki. Prav tako mora imeti mehko ležišče, saj so lahko malo bolj podvržene otiščancem. Izjemno pomembno je tudi, da je rana zaščitena, da si je žival ne zgrize. Žival mora imeti zaščitni ovratnik ter bolj mirovati, da se rana lepo zaceli, običajno se šive odstrani po 14 dneh. Amputacijo se tudi opravi tako, da je kost zaščitena z mišicami, da je živali čim bolj udobno.

Po amputaciji se živali ne smejo preveč zrediti

Največjo napako, ki jo lahko naredijo lastniki po amputaciji, je nepazljivost pri sami skrbi za rano. Če si žival namreč zgrize rano in se ta odpre, lahko posledično pride do infekcije ali celo sepse. Dr. Erjavec sicer miri, da so takšni primeri izjemno redki, saj zdravljenje običajno poteka brez težav.

Med drugim pa lastnikom živali z amputirano okončino svetuje fizioterapijo, v kolikor si jo le lahko privoščijo. “To velja tudi za kasneje, če žival ne bi imela proteze, pa bi lastnik opazil, da ima večje težave z osteoartritisom ali pa da bi se drža živali začela spreminjati. Velikokrat se živali upognejo v eno stran, v tem primeru bi zagotovo predlagala fizioterapijo. Pomembna stvar je tudi, da se živali ne zredijo preveč, saj je v tem primeru teža večja na preostale tri okončine in lahko pride do še večjih težav.“

Dodala je, da se najhitreje in najbolje prilagodijo na amputacijo prav mačke, še posebej, kadar imajo amputirano zadnjo okončino. Prav tako se manjši psi hitreje privadijo na življenje brez okončine kot večji. Pri slednjih se težava pojavlja predvsem pri vstajanju, pri čemer jim morajo ljudje več pomagati. Kljub temu pa se vseeno dobro privadijo na trinožno življenje.

Fascinanten veterinarski primer opisali tudi v ugledni reviji

V spominu ji je ostal en primer, ki se sicer ni končal z amputacijo, vendar je bil poseben v vseh vidikih. “Mačka je imela zlomljeno sprednjo nogo, torej obe podlaktni kosti. Imela pa je tudi obsežno nekrozo kože po celotnem obsegu okončine, od komolca do šape, pri čemer je bila praktično cela tačka brez kože,” je pripovedovala dr. Erjavec ter izpostavila, da so se znašli pred veliko dilemo, kaj pravzaprav storiti. Lastnica mačke je bila njihova študentka, ki je želela poskusiti vse načine zdravljenje pred amputacijo. “Zdravljenje je trajalo tri mesece. Celo okončino smo zdravili z medicinskim medom. Fascinantno je bilo, da se je cela koža zarasla nazaj, tudi z dlako, ostala je zgolj ena majhna brazgotina.“

Primer so tudi opisali in ga objavili v ugledni reviji, saj so bili vsi navdušeni nad dejstvom, da se lahko okončina tako obnovi. Kako se je mačka sicer poškodovala, ne vedo.

Za konec je pojasnila, da je odločitev za amputacijo seveda stvar lastnika. “Če se lastnik odloči za nekaj, ga je težko prepričevati v drugačno, saj bi potem verjetno vse te frustracije pripisoval veterinarju, ker ga je v to prepričal,” je povedala ter dodala, da je življenje brez okončine za živali prav tako lahko kvalitetno.

LJUBITELJI ŽIVALI POZOR: V nedeljo 31. maja nas v Novi Gorici čaka brezplačen in dobrodelen dogodek: Festival za ljubitelje živali. Dogodek bo na Trgu Edvarda Kardelja 1 v Novi Gorici in v parku ob avtobusni postaji, v primeru slabega vremena ga premikamo na 14. junij. Več o dogodku TUKAJ .

ksenja.znidarsic@styria-media.si

The post “Nekateri se težko sprijaznijo s tem, da bi bil pes brez ene noge” appeared first on Tačka.over.net.