Ob psu se telo umiri: razlaga vas bo presenetila
Se ljubezen do živali lahko primerja s tisto, ki jo čutimo do ljudi?
Psi nas poslušajo, nas ne obsoojajo, gledajo nas z naklonjenostjo in brezpogojno ljubeznijo, zato smo pred njimi lahko takšni, kot smo v resnici. Pred psom nimamo zadržkov in smo lahko sproščeni.
Živali in ljudje so sposobni vzpostaviti močne vezi, ki so podobne tistim med dvema osebama, saj imajo oboji biološke osnove, povezane z navezanostjo, je v intervjuju za “20 minutos” povedala psihologinja in sodelavka Fundacije Affinity Loreto Sánchez.
Gledanje v oči
“Gledanje v oči je eden najmočnejših znakov intimnosti, zaupanja in čustvene povezanosti,” pojasnjuje Sánchez. Tak stik povečuje raven oksitocina in sproži hormonski odziv tako pri ljudeh kot pri živalih, kar lahko ustvari “čustveno zanko”, ki obema omogoča, da se povežeta tako čustveno kot fizično.
“Telo preide v stanje sproščenosti, prisotnost živali pa pomaga uravnavati naša čustvena stanja,” nadaljuje Sánchez. Dodaja, da so ljudje celo sposobni “uskladiti” svoje dihanje z dihanjem psa, kar pripomore k večji umirjenosti.
Živali ne sodijo
Različne raziskave poudarjajo, da je uravnavanje čustvenih stanj zaradi prisotnosti psov ali drugih hišnih živali povezano tudi s tem, da živali “ne sodijo in ponujajo brezpogojno družbo”.
Študija “Specifični nevronski mehanizmi, ki so podlaga obdelavi informacij, povezanih s hišnimi ljubljenčki pri ljudeh: primerjava z domačimi živalmi in predmeti”, ki jo je izvedla Univerza v Sečuanu (s Kitajske), navaja, da se ob interakciji ljudi s psi in mačkami v možganih aktivirajo nevronske mreže, povezane z navezanostjo, nagrajevanjem in empatijo.
V primeru psov, dodaja Sánchez, “gre za aktivno poslušanje in odsotnost obsojanja, saj nas gledajo na prijazen, sočuten način ter z pozornostjo in brezpogojnostjo”. To ustvarja “občutek svobode, ki nam omogoča, da se pokažemo brez zadržkov”, česar v večini odnosov z drugimi ljudmi ni. Zato številni ljudje odnos s svojim hišnim ljubljenčkom doživljajo kot “globoko čustveno vez s pomenom, primerljivim z drugimi pomembnimi odnosi”.
Čeprav nekateri raziskovalci menijo, da hišni ljubljenčki ne pričakujejo ničesar v zameno, razen pozornosti in fizične oskrbe, psihologinja poudarja, da je eden od načinov vračanja njihove ljubezni in zvestobe tudi to, da “razumemo, da ne gre za odnos med enakimi”. Zato nanje ne smemo “prenašati odgovornosti, ki jim na čustveni ravni ne pripadajo”.
Zato je treba upoštevati dobrobit živali, saj “nam ne morejo vračati na enak način kot človek, ker ne morejo prevzeti odgovornosti same zase”. V tem smislu gre za “ranljiva bitja, ki si zaslužijo spoštovanje”.
Preberite še: Zakaj se nekaterim psom pozimi smrčki posvetlijo?
