Nova nalezljiva bolezen, ozaveščenost je zelo pomembna

V raziskavi o bolezni belega smrčka pri netopirjih so izpostavili pomen ozaveščenosti jamarjev.

Ustrezna higiena in uporaba lokalne opreme med mednarodnimi jamarskimi ekspedicijami lahko preprečita širjenje bolezni belega smrčka pri netopirjih, je pokazala globalna raziskava, v kateri so sodelovali tudi raziskovalci z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Gre za novo nalezljivo bolezen, ki je v nekaterih delih sveta smrtonosna.

Raziskovalci iz Prirodoslovnega muzeja Bolgarije, ki deluje v okviru Bolgarske akademije znanosti, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU ter Univerze v francoskem Montpellierju so objavili do sedaj najobsežnejšo sociološko raziskavo o poznavanju bolezni belega smrčka s strani jamarskih raziskovalcev in ukrepih, ki so jih pripravljeni sprejeti za njeno preprečevanje, so danes sporočili z inštituta.

Pomembna je ustrezna higiena

Kot so poudarili, gre za relativno novo nalezljivo bolezen pri netopirjih, ki je smrtonosna v Severni Ameriki, medtem ko je v Aziji in Evropi netopirjem neškodljiva. “Jamarski raziskovalci na območjih, ki jih je bolezen že prizadela, so najbolje informirani in najpogosteje sledijo praksam, ki preprečujejo širjenje glive Pseudogymnoascus destructans, ki je povzročiteljica bolezni. Nasprotno pa so jamarski raziskovalci v Evraziji, kjer ta patogen sicer okuži netopirje, a zaradi tega ne poginejo, manj ozaveščeni o problematiki in preventivnih ukrepih,” so razložili.

Po opozorilih raziskovalcev je to pomembno, saj se spore omenjene glive nahajajo v podzemnih okoljih in se zlahka prilepijo na jamarsko opremo. “Na tak način lahko patogen skupaj z ljudmi prepotuje na tisoče kilometrov in doseže območja, kamor bi se po naravni poti težko ali celo nemogoče razširil,” so dodali.

Širjenje povečuje možnost izbruha novih epidemij

Dobra novica je po njihovih besedah to, da lahko ustrezna higiena in uporaba lokalne opreme med mednarodnimi jamarskimi ekspedicijami preprečita človeško povzročene vnose patogena. Še posebej pomembno je po njihovi oceni preprečevanje prenosa iz Evrazije v Severno Ameriko ali Avstralijo, saj je genetska raznovrstnost glive povzročiteljice bolezni belega smrčka v Evraziji večja, s čimer se povečuje možnost izbruha novih epidemij.

Statistične analize na drugi strani kažejo šibko povezavo med pravilnim odgovarjanjem na vprašanja o glivi, ki je povzročiteljica bolezni, in strožjim upoštevanjem higienskih praks pri posameznih jamarjih. “Rezultati so pojasnjeni s teorijo načrtovanega vedenja, ki pravi, da človekovo ravnanje določajo osebne in družbene preference in navade ter to, kako težko ali lahko je določeno vedenje sprejeti. Učinkovita kampanja za povečanje ozaveščenosti o higieni v jamarski skupnosti bi morala zato nagovarjati tako racionalno kot čustveno plat občinstva ter predvsem ponuditi konkretna in lahko izvedljiva priporočila, s katerimi se lahko ljudje poistovetijo in jih spoštujejo,” so poudarili.

Nepogrešljiv del naravnih ekosistemov

Netopirji, ki z več kot 1400 opisanimi vrstami predstavljajo drugi največji red sesalcev na svetu, po pojasnilih raziskovalcev predstavljajo nepogrešljiv del naravnih ekosistemov in globalne prehranske varnosti. Poseljujejo skoraj vse celine razen Antarktike ter naseljujejo izjemno raznolika okolja – od tropskih deževnih gozdov, savan in mokrišč do gorskih regij, kraških jam, kulturne krajine in urbanih območij. Med ključnimi habitati pa so starejši gozdovi z dupli, jame, skalne razpoke in stavbe, kjer pogosto najdejo zavetje pod strehami.

V Sloveniji živi 32 vrst netopirjev, razvrščenih v štiri družine – podkovnjaki, gladkonosi, dolgokrili in trdouhi netopirji. Več kot 70 odstotkov vseh vrst se prehranjuje z žuželkami, s čimer pomembno prispevajo k nadzoru nad škodljivci v kmetijstvu in zmanjšujejo potrebo po pesticidih.

• Preberite tudi: Nevarna leptospiroza – s cepljenjem zaščitite tudi sebe