Iz Notranjskega parka sporočili žalostno novico, uspeha skoraj ni

Veliki škurh, ena najbolj posebnih travniških ptic, danes v Sloveniji gnezdi le še na našem prav posebnem koščku sveta.

Travniki po Evropi so pod udarom sprememb v kmetijstvu. Travnike se hitro izgublja zaradi intenziviranja, preoravanja in ponekod tudi zaraščanja, zaradi česar upadajo tudi populacije travniških vrst ptic.

Gnezditev na Ljubljanskem barju ni več

Veliki škurh zahteva poseben teren: travnik mora biti ekstenziven, vlažen, ravninski in zelo odprt, česar je v Sloveniji zelo malo, navaja Notranjski park. Veliki škurh, ki krasi tudi grb občine Škofljica, je včasih prebival na Ljubljanskem barju, od leta 2023 pa tam ne gnezdi več. Leta 2024 so med gnezdilno sezono opazovali le še tri osebke, ki niso kazali znakov gnezditve, leta 2025 pa en par, pri katerem gnezditev ni bila potrjena.

Redka gnezda na ob Cerkniškem jezeru

Veliki škurhi gnezdijo tudi na Cerkniškem jezeru, vendar so tudi tam razmere zahtevne: odprt, vlažen prostor je zanj redek, raste zarašča, poplave in motnje pa otežujejo gnezdenje.

Prvi sistematični popisi na Cerkniškem jezeru so se začeli leta 2023 do 2025, populacijo pa so ocenili na 1-2 para. Doslej so bila na Cerkniškem jezeru najdena le tri gnezda. Poročil o opazovanih škurhovih speljanih mladičih pa solih še ni.

Veliki škurh za gnezdenje potrebuje blata, večje površine slednjih pa so ostale predvsem pri Dolenji vasi na zahodu in pri Žerovnici na vzhodu Cerkniškega jezera. “Območji Dolenjskih in Žerunskih blat sta tudi edini, kjer nam je doslej uspelo odkriti škurhova gnezda. Le še tu svatujoče škurhe opazujemo vsako leto, a niti tukaj razmere niso idealne. Del Žerunskih blat, kjer sta bili odkriti dve gnezdi, skoraj vsako leto v gnezdilni sezoni za kratek čas poplavi voda, kar je za gnezdo z jajci usodno,” so zapisali pri Notranjskem parku.

Izpostavili so tudi, da velik del Žerunskih in Dolenjskih blat redno pokosijo vsako leto. Posledično je vegetacija tako nizka, da škurhom ne omogoča varnega kritja za gnezdenje, saj bi bile valeče ptice preveč izpostavljene plenilcem. Na Dolenjskih blatih težavo predstavljajo tudi sprehajalci, ki pse pogosto puščajo prosto tekati po travnikih, kar otežuje gnezdenje tako občutljivi in redki ptici.

dezurni@styria-media.si