Potrdili prisotnost zelo nalezljivega virusa
V dvoriščni reji kokoši v občini Murska Sobota je bila potrjena atipična kokošja kuga.
Na gospodarstvu so bili izvedeni nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni, je sporočila Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Rejce perutnine in ptic v ujetništvu pozivajo k previdnosti in doslednemu upoštevanju zaščitnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja.
Bolezen so potrdili v dvoriščni reji s 14 kokošmi. Izvedeni so bili nujni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni.
Atipična kokošja kuga je zelo nalezljiva virusna bolezen perutnine in ptic, ki jo povzročajo virulentni sevi aviarnega paramiksovirusa 1 (APMV-1). Klinični znaki, ki jih povzroča, so različni.
Kako poteka bolezen?
Bolezen lahko poteka brez znakov ali pa okužba privede do sistemskih infekcij, ki lahko povzročijo do 100-odstotni pogin. Okužene živali lahko širijo virus, preden kažejo klinične znake bolezni. Virus se izloča z izločki dihalnega trakta, oči in z iztrebki okuženih živali. Onesnažena je lahko tudi jajčna lupina in vsebina jajc.
Bolezen se najpogosteje širi s premiki živih ptic (prostoživeče ptice, ptice v kletkah, tekmovalni golobi, nakup perutnine), z ljudmi in opremo, s perutninskimi proizvodi ter onesnaženo krmo in vodo.
Na voljo so cepiva
Za preprečevanje bolezni in zmanjšanje širjenja virusa so na voljo različna cepiva. S kombinirano uporabo različnih cepiv (živih in inaktiviranih) pri kokoših nesnicah in matičnih jatah dosežemo pri večini živali v jati dober in dolgotrajen imunski odgovor.
UVHVVR vse rejce perutnine in ptic v ujetništvu poziva k previdnosti in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, vključno z izvajanjem ustreznih programov cepljenja, da bi preprečili vnos bolezni v svoje reje.
Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjša škoda, ki jo povzroči pojav bolezni.
V primeru teh znakov ukrepajte
Če rejci opazijo katerega od naslednjih znakov, naj takoj obvestijo svojega veterinarja:
- zmanjšana poraba krme in vode za več kot 5 odstotkov;
- padec nesnosti za več kot 5 odstotkov;
- povišan dnevni pogin za več kot trikrat od pričakovanega;
- pojav kliničnih znakov (ravnodušnost, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje, izcedek iz nosnic, otekline podkožja, tekoči in zeleno obarvani iztrebki s primesjo krvi); lahko se pojavijo tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).
