Kdaj so za pse nevarni že kamni ob vodi

Znaki, da je vroče poletje pustilo posledice na vašem psu.

V nadaljevanju preberite:

• Kaj moramo skrbniki psov preveriti in na kaj moramo biti pozorni po koncu dopustov.
• Kaj lahko prekomerna vlaga v sluhovodu naredi psom?
• Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve.

“Konec poletja za večino ljudi pomeni vrnitev z dopustov in postopno vračanje v običajen ritem. Tudi za pse pa so poletni meseci precej drugačni od preostanka leta,” opozarja dr. vet. med. Maja Stopar iz VetPromet. 

Psi poleti preživijo več časa zunaj, potujejo z nami, se kopajo v morju, jezerih, rekah ali bazenih, hodijo po drugačnih terenih ter so bolj izpostavljeni vročini in različnim vplivom iz okolja.

“Nekatere posledice se lahko pokažejo šele po vrnitvi domov, spremembe pa lastniki sprva pripišejo utrujenosti ali vrnitvi v običajno rutino. Konec avgusta je zato primeren čas, da preverimo ušesa, kožo in tačke ter opazujemo morebitne spremembe v apetitu, počutju in telesni zmogljivosti,” svetuje Maja.

Preberite še: Takšni psi imajo hude vedenjske težave

Kaj pa kopanje pomeni za ušesa?

Morje, jezera, reke in bazeni so bili za številne pse letos, tudi zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, pogosta ohladitev. Pogosto kopanje in hlajenje z vodo pa pomenita tudi večjo izpostavljenost kože in ušes vlagi.

“Prekomerna vlaga v sluhovodu, tudi zaradi plavanja, je eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za vnetje zunanjega sluhovoda. Med značilnimi znaki so stresanje z glavo, praskanje po ušesih, pordelost, občutljivost in neprijeten vonj,” opozarja veterinarka. 

Pri psih, ki so pogosto v stiku z vodo, po njenem nasvetu prverimo tudi kožo: “Vztrajna srbečica, pordelost ter mesta, ki jih pes pogosto liže ali praska, lahko kažejo na težave, ki zahtevajo veterinarsko obravnavo. Pravilno vzdrževana klorirana voda v bazenih za večino psov ne predstavlja težave, zaužitje večjih količin pa lahko povzroči prebavne težave. Če bruhanje ali driska vztrajata, je potreben posvet z veterinarjem.”

Strupene bakterije tudi v Bohinjskem jezeru

“Cianobakterije so naraven del skoraj vseh vodnih ekosistemov, nekatere pa lahko proizvajajo strupene snovi – cianotoksine. Julija letos so pristojni potencialno strupene cianobakterije med spremljanimi vodami zaznali v Bohinjskem jezeru. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je njihova rast najintenzivnejša predvsem v ribnikih in jezerih z mirno vodo,” pravi veterinarka. 

Pojasnjuje, da so jim psi lahko izpostavljeni s pitjem vode, lizanjem mokre dlake ali zeleno obraslih kamnov ob vodi, pa tudi ob stiku z ribami ali drugimi poginulimi živalmi. Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve. Med opozorilnimi znaki so bruhanje, močno slinjenje, drgetanje, motnje koordinacije in mišični krči. Takšni simptomi zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč.

“Če v vodi opazimo cianobakterijsko goščo, psu preprečimo kopanje in pitje vode. Če je bil z njo že v stiku, ga čim prej speremo s čisto vodo in preprečimo lizanje dlake,” svetuje.

Leptospiroza: tveganje po stiku z vodo, ki ga ne vidimo

“Poleg cianobakterij je pri psih, ki so se poleti veliko gibali in kopali v naravi, pomembna tudi leptospiroza. Gre za bakterijsko bolezen, s katero se pes lahko okuži ob stiku z vodo, mokro zemljo ali okoljem, onesnaženim z urinom okuženih živali, zlasti glodavcev. Bakterije lahko v telo vstopijo skozi sluznico ali poškodovano kožo,” še opozarja Maja. 

Tveganje je povezano predvsem z vlažnim okoljem in stoječimi oziroma počasi tekočimi vodami: “Psu nikoli ne dovolimo, da bi pil iz stoječe vode, posebej ne iz luž.”

Prvi znaki so lahko precej neznačilni: utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska. Pri težjem poteku lahko leptospiroza prizadene predvsem ledvice in jetra. Če se po poletnih aktivnostih pojavijo takšne težave, veterinarju povejmo tudi, kje se je pes kopal in gibal.

“Leptospiroza je pomembna tudi zato, ker je zoonoza, kar pomeni, da se lahko okužba prenese tudi na človeka. Pri psih je zato poleg izogibanja potencialno onesnaženim vodam pomembna ustrezna preventivna zaščita s cepljenjem,” še opozarja.

Cepljenje proti leptospirozi je potrebno prav vsako leto, da se vzdržuje primerna zaščita pred okužbo, prenosom bakterij, izločanjem bakterij z urinom, ter poškodbami ledvic ali celo poginom živali. Dodaja da pitje iz luž in drugih stoječih voda lahko pomeni tveganje za okužbo z leptospirozo.

Če se jeseni ali pozimi pojavijo ti nepojasnjeni simptomi …

Pri psih, ki so poletje preživeli v tujini, se zdravstveno spremljanje ne konča nujno z vrnitvijo domov. Hrvaška, Italija, Grčija, Črna gora in Albanija so med priljubljenimi poletnimi destinacijami slovenskih dopustnikov, številni pa tja potujejo tudi s psi.

Na območju Sredozemlja so prisotne bolezni, ki jih prenašajo komarji, peščene muhe in klopi. Med njimi sta srčna glista in lišmanioza, tveganje pa se med posameznimi državami in območji razlikuje.

“Pes je lahko ob vrnitvi videti popolnoma zdrav. Pri srčni glisti se klinični znaki lahko pojavijo šele več mesecev po okužbi. Med njimi so kašelj, slabša telesna zmogljivost, hitrejša utrujenost in oteženo dihanje,” opisuje veterinarka. 

Tudi okužba z Leishmania infantum, ki jo prenašajo peščene muhe, lahko dalj časa poteka brez očitnih znakov: “Če se jeseni ali pozimi pojavijo nepojasnjena utrujenost, hujšanje, spremembe na koži, kašelj ali druge zdravstvene težave, veterinarju povejmo tudi, kje je pes preživel poletje.”

Dodaja, da je pomemben tudi čas testiranja, saj nekaterih okužb neposredno po vrnitvi še ni mogoče zanesljivo dokazati. Veterinar lahko glede na destinacijo, uporabljeno zaščito in tveganje presodi, ali in kdaj je testiranje smiselno.

Opozarja še, da se nekatere okužbe, ki jim je pes lahko izpostavljen na območju Sredozemlja, lahko pokažejo šele več mesecev po vrnitvi domov.