Leptospiroza prisotna v Sloveniji: Prenaša se tudi na človeka

Človek se z leptospirozo okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenim urinom, pes pa najpogosteje prek onesnažene vode, mokre zemlje ali stika z okoljem, kjer urinirajo okuženi glodavci.
V članku preberite:
• Katere bolezni lahko psi prenesejo tudi na ljudi in zakaj veterinarji posebej opozarjajo na steklino ter leptospirozo
• Kako nevarna je parvoviroza in zakaj so najbolj ogroženi prav mladiči ter necepljeni psi
• Zakaj lahko že en nelegalno uvožen pes s ponarejeno dokumentacijo pomeni veliko tveganje za živali in ljudi
S cepljenjem lahko zaščitimo naše pse, hkrati pa tudi ljudi. V Sloveniji je cepljenje proti steklini obvezno, za druga cepljenja pa se skrbniki odločamo sami. Kljub temu so številni o boleznih, pred katerimi lahko zaščitimo pse, in o tveganjih za živali ter ljudi še vedno premalo poučeni.
Včasih je bilo cepljenje proti steklini obvezno vsako leto, zato so se številni skrbniki ob tem odločili tudi za cepljenje proti kužnim boleznim. Danes cepljenje proti steklini poteka redkeje, posledično pa se vse več skrbnikov redkeje ali sploh ne odloča več za zaščito pred drugimi nalezljivimi boleznimi.
Pred katerimi boleznimi lahko pse v Sloveniji zaščitimo s cepljenjem in kako nevarne so lahko te za živali ali ljudi, nam je pojasnila dr. vet. med. Maja Stopar iz podjetja VetPromet.
V nedeljo 31. maja vabimo vse pasje in mačje skrbnike ter družine z otroki na žurnalov Festival za ljubitelje živali, kjer boste spoznali in poklepetali s številnimi strokovnjaki s področja nege in oskrbe živali. Dogodek je povsem brezplačen, z njim pa naše najmlajše učimo odgovornega odnosa do živali in okolja. Več o dogodku TUKAJ.
Pred katerimi boleznimi lahko s cepljenjem zaščitimo pse, hkrati pa zmanjšamo tveganje tudi za ljudi?
Pri psih je najpomembnejša bolezen, pri kateri cepljenje psov ščiti tudi ljudi, steklina. Iz podobnih razlogov, kot smo to zapisali pri mačkah; le da so psi kot možni prenašalci bolezni na ljudi še pomembnejši. Zato tudi vedno, ko pes ugrizne človeka, steče cela vrsta aktivnosti, da se ugriznjenega zaščiti pred morebitno izpostavitvijo steklini (preverjanje, ali je bil pes cepljen, zaščita s protitelesi, ter podobno).
Druga taka bolezen je leptospiroza. Tudi ta je zoonoza, torej bolezen, ki se lahko prenese s psa oziroma okuženega okolja tudi na človeka. Hkrati osnovna cepljenja psa ščitijo še pred pasjo kugo, adenovirusom in parvovirozo – boleznimi, ki so lahko za mladiče in necepljene pse izjemno hude. Cepljenje tako ne ščiti le pred pasjimi boleznimi, ampak ima pri nekaterih okužbah tudi neposreden javnozdravstveni pomen.
Katero bolezen bi izpostavili kot najbolj nevarno za ljudi?
Najbolj nevarna je prav gotovo steklina, ki je vedno smrtna, tako za človeka kot žival, ko se enkrat pojavijo znaki bolezni. Prav zato je tudi pri nas, čeprav smo država, prosta bolezni, cepljenje še vedno obvezno za vse pse, obstaja pa tudi javnozdravstveni načrt ravnanja v primeru pojava stekline, ki vključuje tako veterinarje kot zdravnike.
Pri psih bi v tem delu izpostavili še leptospirozo. Človek se okuži z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo oziroma njenim urinom, pes pa najpogosteje prek onesnažene vode, mokre zemlje ali stika z okoljem, kjer urinirajo okuženi glodavci. Pri psih lahko bolezen povzroči vročino, bruhanje, okvaro jeter in ledvic ter v hujših primerih pogin; pri človeku pa od vročinske bolezni z bolečinami v mišicah do hujših oblik z večorgansko prizadetostjo. Bolezen je prisotna tudi v Sloveniji, zato je preventiva zelo pomembna. Pomembna preventiva za ljudi je tudi cepljenje psov, predvsem z novimi sodobnimi cepivi, ki preprečijo, da bi žival izločala povzročitelja bolezni. Ljudje namreč živimo v vedno tesnejšem stiku s psi, kar pomeni, da smo tudi tej bolezni lahko potencialno izpostavljeni, v primeru, da naši kužki zbolijo.
Po podatkih NIJZ se leptospiroza v Sloveniji pojavlja sezonsko, največ primerov je v toplejših mesecih. Evropski center za nadzor bolezni pa poroča, da je pojavnost v Evropi v porastu, tudi zaradi podnebnih sprememb in širjenja glodavcev.
Če se vrneva k steklini: kako je bilo včasih s steklino v Sloveniji, kako je danes? Kaj se dogaja s steklino v ostalih državah v Evropi?
Steklina je ena najnevarnejših nalezljivih bolezni, saj je ob pojavu simptomov praktično vedno smrtna, tako za živali kot za ljudi. Prav zato je cepljenje psov ključnega pomena. Ne cepimo jih zato, ker bi bila bolezen danes pogosta, ampak zato, ker bi imel že en sam primer lahko zelo resne posledice za javno zdravje.
Slovenija je danes uradno prosta stekline, vendar to ni samoumevno. Ta status ohranjamo z doslednim cepljenjem psov, do pred nekaj let nazaj tudi lisic, nadzorom in preventivo. Če bi popustili, bi se bolezen lahko hitro vrnila.
Tveganje obstaja predvsem pri nelegalnem uvozu ali ponarejeni dokumentaciji o cepljenju. Tudi države, ki so uradno proste stekline, niso zaščitene pred ponovnim vnosom bolezni. Tudi na gibanje divjih živali, ki ne poznajo meja in lahko bolezen prinesejo iz sosednjih držav, kjer se steklina še pojavlja, ne smemo pozabiti.
Leta 2026 so v Nemčiji obravnavali primer stekline pri uvoženem psu z goljufivo dokumentacijo. Takšni primeri jasno pokažejo, da je lahko dovolj že ena neustrezno nadzorovana žival, da ogrozi ljudi in druge živali.
Tudi v Grčiji, ki je priljubljena destinacija med Slovenci, se kljub uradnemu podatku o tem, da je prosta stekline, ta vedno večkrat pojavlja pri prostoživečih psih.
Pred katerimi boleznimi pa s cepljenjem zaščitimo zgolj pse?
Pri psih ščitimo s cepljenjem predvsem pred prej izpostavljeno zoonozo leptospirozo ter pred povsem »pasjimi« boleznimi, in sicer pasjo kugo, kužnim hepatitisom in parvovirozo,. To so zelo nalezljive kužne bolezni, ki se širijo med psi in v okolju. Parvoviroza povzroča silovito bruhanje, drisko in dehidracijo, pasja kuga lahko napade dihala, prebavila in živčevje, kužni hepatitis pa prizadene jetra, ledvice in ožilje. Vse tri bolezni so odličen opomnik, da te stare bolezni niso stare zato, ker jih ni več, ampak zato, ker jih že dolgo obvladujemo s cepljenjem. Pred razvojem cepiv so kužki množično poginjali, pogosto še kot mladiči, česar se gotovo spomnijo vsi nekoliko starejši bralci. Kakšno revolucijo je takrat pomenilo prvo cepivo pred temi nevarnimi boleznimi!
Veterinarji v Evropi danes opažajo porast parvoviroze predvsem pri uvoženih, necepljenih psih, kar potrjujejo raziskave (Veterinary Microbiology, 2023; PMC, 2024). Že ena okužena žival lahko sproži lokalni izbruh, zlasti tam, kjer je delež cepljenih psov nižji. Ne pozabimo pa tudi, da so v tem primeru najbolj ogroženi mladički, ki še nimajo aktivno delujočega imunskega sistema, ter so povsem odvisni od pasivne zaščite s protitelesi, ki so jih dobili od matere. Če je ta seveda bila cepljena.
To je bolezen, ki še vedno vzbuja strah z razlogom: mladič lahko v zelo kratkem času postane apatičen, začne bruhati, dobi hudo drisko in hitro dehidrira ter velikokrat tudi pogine, kljub intenzivnemu zdravljenju in naporom veterinarjev. Parvovirus lahko v okolju preživi več mesecev, zato se prenaša tudi prek tal, obutve ali predmetov. To pomeni, da pes za okužbo sploh ne potrebuje neposrednega stika z bolno živaljo.
Kakšna cepljenja se posebej priporoča za vzreditelje, ki imajo doma psičko?
Pri vzrediteljih je preventiva še toliko pomembnejša. Cepljena psička pomeni boljšo zaščito zanjo in tudi boljšo začetno zaščito mladičev, ki na začetku še nimajo aktivno delujočega imunskega sistema.
Osnovna cepljenja proti pasji kugi, adenovirusu in parvovirozi morajo biti urejena brez vrzeli (po osnovnem cepljenju mladiča in prvem ponovnem odmerku pri enem letu starosti, praviloma na dve ali tri leta), po presoji tveganja pa tudi cepljenje proti leptospirozi, ki pa pravilno poteka vsako leto. V vzreji je pomembno razmišljati preventivno, in ne šele takrat, ko se v leglu pojavi težava. Pri večini vzrejnih psic je smiseln tudi program zaščite proti pasjemu herpesvirusu, prav zaradi zaščite novorojenih mladičev, ki lahko v primeru okužbe od matere vsi poginejo.


