“Veliko lastnikov se raje odloči za evtanazijo kot amputacijo”
Ko se združita znanje in skrb za živali, nastanejo izjemne zgodbe. Aljaž Muršec iz Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani kot pionir ortotike in protetike za živali v Sloveniji s svojim delom in ekipo odpira nove možnosti zdravljenja ter živalim vrača gibanje in kakovost življenja.
Da inovativnost in skrb za dobrobit živali ne pozna meja, dokazuje zgodba Aljaža Muršca, ki je kot prvi v Sloveniji začel z izdelavo ortotike in protetike za živali RePaw Pet. Svojo pot je najprej začel na Srednji veterinarski šoli v Mariboru, nato pa se je odločil za študij v zdravstvu. “Zmeraj so me zanimale tako živali kot tudi ljudje. Za študij ortotike in protetike sem se odločil, ker gre za eno takšno povezavo med medicino, zdravstvom kakor tudi s tehničnim delom. Ni prisotna neka rutina, zmeraj so novi izzivi,” je sprva pojasnil ter dodal, da je v sklopu njegovega dela treba izdelati pripomočke za vsako individualno osebo.
Zamisel o izdelavi protetike za živali je dobil na izmenjavi v Istanbulu, kjer je imel možnost izbirnega predmeta, ki se navezuje na ortotiko in protetiko za živali. Iz družbenih omrežjih je izvedel tudi za podjetja na svetu, ki se že ukvarjajo z izdelovanjem protetike za živali, “nekako pa sem potem hotel povezati to znanje, torej veterine, ortotike in protetike, seveda z namenom pomagati živalim in jim povrniti funkcijo gibanja“.
Področje ni regulirano, zato je več svobode
Izdelava protetike se začne s klicem lastnikov živali ali veterinarjev, ki so jih napotili v njihovo obravnavo. Na prvem terminu najprej z merilnim trakom izmerijo dolžino in obseg prizadetega dela telesa. Nato z mavčnimi povoji izdelajo odlitek, kopijo same okončine in ga obdelajo z rokami oziroma z orodji za brušenje, da razbremenijo ali obremenijo okončine.
Naslednji korak je odvisen od načina izdelave pripomočka, saj uporabljajo različna materiala in tehnike. To so lahko karbonska vlakna ali pa termoplastični materiali, vse več pa uporabljajo tudi 3D tiskalnike. Muršec je pojasnil, da načeloma za živali uporabljajo enake ali podobne materiale kot za ljudi. A vendar določeni materiali v sami humani medicini še niso certificirani za uporabo.
“Razlika med ortotiko in protetiko za živali in ljudi je v tem, da pri živalih ni toliko regulacij in standardov. Uporabljamo lahko torej tudi nove materiale, ki se velikokrat izkažejo za zelo dobre. Če nato dokažemo, da so res uporabni, pa lahko mogoče čez čas s temi študijami poskusimo uveljavljati te materiale tudi v humani medicini,” je razložil. Ko je pripomoček izdelan, ga preizkusijo na živali. Nato sledi tudi analiza hoje ter čez dober mesec kontrolni pregled.
Sama izdelava je odvisna od zahtevnosti ter tudi od velikosti živali, kakšen pripomoček potrebuje, pojasnjuje Muršec. “Zahtevnost je različna, kadar recimo psu manjka samo spodnji del okončine ali pa celotna okončina. To pomeni, da je potrebnega več materiala, več časa, več oblikovanja,” je razložil ter dodal, da so vsako leto hitrejši, saj imajo vedno več izkušenj in tudi pacientov. Sama izdelava lahko občasno traja dva dneva ali pa en teden.
V povprečju imajo dva pacienta na mesec, obdobja obiskov pa variirajo glede na počitnice in praznike. “Potem pa so obdobja, kot je sedaj, ko imamo v dveh tednih kar sedem živali,” je pripomnil.
Mlajše živali se na protezo hitreje navadijo
Tudi dolžina časa privajanja je odvisna od tega, kakšno protezo je žival dobila. A kot pojasnjuje Muršec, se živali prilagodijo v roku enega tedna do dveh mesecev. “To je seveda odvisno od starosti živali, kako dolgo je recimo že prisotna neka patologija, amputacija. Dlje, kot je prisotna, torej če je pes že kot mladič imel amputacijo in se nato šele pri 10 letih izdela proteza, bo takšen pes zagotovo potreboval več časa, da se privadi. Več let je namreč živel brez tega in oblikoval vzorec hoje, ki mu ustreza,” je povedal.
Mlajša, kot je žival, hitreje se navadi na protezo. A Muršec ob tem opozarja, da imajo ključno vlogo lastniki, ki morajo upoštevati navodila strokovnjakov, kako privaditi žival na protezo. S privajanjem lahko začnejo že pred protezo, tako da žival na primer navadijo, da ima nekaj na tački. “To je lahko navadna nogavica ali povoj. Torej, da se žival navadi, da imajo zdaj nekaj novega na tački.” Ko pa žival dobi protezo, pa pri navajanju pomaga igra, priboljški ter igrače.
Ljudje lahko povemo, da nas tišči, živali pa ne
Pri tovrstnem delu se pojavljajo tudi izzivi, je opozoril Muršec. Eden izmed takšnih je, kadar imajo veliko živali, usklajevanje pa je težavno tudi zaradi njegove službe ter opravljanja doktorata. Pojavljajo pa se tudi druge težave. “Pri živalih je tako, da ne znajo govoriti. Ljudje znamo govoriti, in če dobimo pripomoček, lahko povemo, kje nas tišči ali žuli. Živali nam tega ne znajo povedati,” je dejal ter poudaril, da je ravno zato pomembno, da lastniki vsakodnevno pregledujejo okončino.
V sklopu svojega dela so večkrat poskusili tudi izdelati protezo z amputacijo celotne zadnje okončine, kar se je izkazalo za precej težavno. “Protezo za sprednjo okončino je lažje izdelati, saj ima žival stabilno strukturo, rebra in prsni koš. Pri medenici pa je precej biomehanike, saj se premika med samo hojo, zraven pa so tudi mehka tkiva, kot je abdomen. Na ta mehki del je težko pritrditi protezo. To je edina stvar, v kateri nismo bili uspešni,” je pripovedoval ter izpostavil, da niso našli nobene svetovne literature, ki bi nakazovala na kakršenkoli uspešen primer.
V spominu mu je najbolj ostala psička Ajka, ki je bila tudi prvi primer, ki so ga obravnavali. Z njo so potrebovali največ časa, saj tudi še niso imeli toliko znanja, je pripomnil. A Ajka je normalno zaživela naprej, enkrat letno pa se tudi spet srečajo. “Isto, kot moramo vsako leto peljati avto na servis, moramo servisirati tudi protezo,” se je še pošalil.
Nekatere živali shodijo takoj
Živali pa zelo različno reagirajo, kadar jim prvič nadenejo protezo. “Predstavljajte si, da bi mi hodili brez čevljev 30 let, potem pa nam bi nekdo obul čevlje. Ne bi nam bilo prijetno, tako da je zelo različno,” je opisal. Nekatere živali potrebujejo dober teden, da naredijo prvi korak, nekatere pa kar takoj shodijo. “Najpogostejši odziv je sicer, da žival dvigne tačko v zrak. Ko jim pomagamo pri privajanju, pa to kar hitro osvojijo.”
Tudi na samo amputacijo se živali hitreje navadijo kot ljudje. “Živalim je načeloma vseeno, ali imajo tri ali štiri tačke, dokler bodo hodile na sprehode, se družile z drugimi živalmi in igrale. Zdaj imamo tudi psa z amputacijo celotne sprednje okončine, ki je terapevtski pes. Ima protezo in hodi tudi na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča k ljudem po amputacijah in jim nudi podporo.“
Področje se hitro razvija, podpira ga tudi stroka
Možnost izdelave protetike za živali se je v zadnjih petih, desetih letih precej začela razvijati, je poudaril Muršec. Razlog se skriva v tem, da so živali izjemno prilagodljive, kar se tiče hoje na treh tačkah. A čez čas se s starostjo začnejo pojavljati težave, povezane z biomehaniko in kompenzacijskimi gibi. Pri tem lahko pride tudi do ukrivljenosti hrbtenice ter do poškodb sklepov ostalih okončin. Ravno tukaj pa prihaja pomembnost protetik na površje.
“Pridobili smo veliko mnenj veterinarjev in veterinarskih fizioterapevtov, ki so večinoma pozitivni. Zakaj? Ne samo pri protetiki, tudi ortotika veliko naredi, kar se tiče opornic za poravnavo sklepov. Pri živalih, ki so starejše ali imajo pridružene bolezni, so operacije pod anestezijo rizične. Pri tem pa pride v igro ortotika, kjer izboljšamo funkcijo živali brez operativnega posega,” je razložil.
Njegovo delo vsekakor ne bi bilo možno brez odličnega sodelovanja z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Imajo namreč tudi sporazume za strokovno in znanstveno oziroma raziskovalno delo, kar jim nudi veliko podpore. Prav tako sodelujejo z ostalimi veterinarji po celotni Sloveniji.
Evtanazija še vedno prepogosta
A čeprav je to področje v razmahu, pa je Muršec mnenja, da se nekateri lastniki živali prepogosto odločajo za evtanazijo namesto rehabilitacijo. “Leta 2020 sem za diplomsko nalogo naredil raziskavo v šestih evropskih državah. Eno izmed anketnih vprašanj za veterinarje je bilo, ali se lastniki živali, katerim bi morali amputirati del okončine, raje odločajo za evtanazijo kot za operativni poseg. Odstotek je bil kar visok, okoli 35 % lastnikov se raje odloči za evtanazijo.“
Muršec domneva, da bi na to lahko vplivali tudi finančni razlogi, saj lahko zaradi kompenzacijskih gibov pride večkrat tudi do poškodb, kar vodi v večkratno veterinarsko oskrbo. A ob tem poudarja, da so njihove storitve cenovno dostopne. V zadnjih dveh letih namreč ortotiko in protetiko večinoma izvajajo za raziskovalne namene. Na to tematiko namreč opravlja doktorat, v primeru, da lastniki sodelujejo v določenih meritvah, pa je pripomoček brezplačen.
Živali vse bolj kot enakopravni družinski člani
Sam meni, da se je to področje začelo razvijati šele zdaj zaradi pomanjkanja predhodnega znanja. Prav tako razvoju pripomore tudi vse večja dostopnost in razvoj različnih materialov in tehnologij, predvsem 3D tehnologije. “Prav tako se mi zdi, da ljudje vedno bolj gledamo na živali kot na enakovredne člane družine. Mislim, da se zaradi tega razvija tudi vedno več panog v veterini. Ne samo fizioterapija, protetika, ampak tudi različna prehranska dopolnila ter alternativne metode zdravljenja,” je povedal.
Njihov cilj za naslednjih 10 let je vsekakor večja dostopnost do specializiranega znanja ter več ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Upa, da bosta ortotika in protetika postali del rutinskega zdravljenja živali in da se bo sčasoma prepoznalo, da včasih ni v redu, če pes celo življenje hodi po treh nogah, “ker lahko to povzroči dodatne zdravstvene težave, ki jih lahko z dovolj zgodnjim ukrepanjem preprečimo“.
Za konec je izpostavil, da je vsaka žival individualno bitje, ki ga je treba opazovati, spremljati, kakor tudi ponujati vse načine zdravljenja. Njihov cilj je tudi, da bi lahko študenti že začeli z izdelavo protetike in tako morda odkrili interes za to področje.
Aljaža in ekipo ter njihovo delo v RePawPet na Zdravstveni fakulteti UL boste lahko bolje spoznali tudi na našem Festivalu za ljubitelje živali, ki bo potekal 31. maja 2026 v Novi Gorici. Kot vsako leto se bodo tam predstavila številna društva in posamezniki, ki jim je skupno le eno: dobrobit živali. Vabljeni!
ksenja.znidarsic@styria-media.si
