Pes ne ve, da nevarnost ni resnična: Tako ga spravljate v stisko
“Tudi živali doživljajo psihični stres. Sama psihični stres pri živalih delim na dva vira. Prvega poimenujem »njihov« in drugega »naš« stres,” je jasna dr. vet. med Klavdija Tomažič. ki je tudi biresonančna terapevtka za živali.
»Njihov« stres je po njenih besedah posledica doživetih travm in stresnih izkušenj, ki so jih občutili lahko že v času brejosti njihove pasje mame in vse od skotitve dalje, »naš« pa je tisti, ki ga v njihovo okolje prinesemo ljudje.
“Kot družabna bitja živali stres zelo dobro »preberejo« iz naše telesne govorice. Ko smo nemirni, bodisi zaradi službe, otrok, medsebojnih odnosov, … kuža to zazna, saj bi bilo v naravi njegovo preživetje odvisno od prepoznavanja nevarnosti, o katerih si člani krdela predajajo informacije,” opozarja.
Ob tem dodaja, da pes ne ve, da »nevarnost«, ki je vstopila v njegovo bivalno okolje, ni usodna, posledice kroničnega stresa pa se podobno, kot na človeškem, odražajo v njegovem počutju, obnašanju in zdravju telesa.
Kaj je dolgoročen stres pri psu in kako vpliva nanj?
Kronični ali dolgotrajni stres pri psu ima zelo podobno kot pri ljudeh vpliv na številne zdravstvene težave in bolezni. Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki vodi v prebavne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, debelost, cushingov sindrom, težave s ščitnico, bolezni želodca in črevesja); imunsko oslabitev; psihične znake (napetost, razdražljivost, nemir, apatičnost, strahovi, agresija, neješčnost, reakcije na druge živali in ljudi, pretirana navezanost, depresija …).
Ali obstajajo tehnike sproščanja tudi za pse?
Verjetno bi jim ustrezalo, da se nam pridružijo pri meditaciji (smeh). Vseeno pa lahko kužka pomirja žvečenje, zato še posebej, ko ostanejo sami doma, svetujem da imajo na voljo varna grizala; mnoge pomirja vonj po lastniku, v ta namen jim lahko pustimo kos oblačila (razen tistim, ki bi ga morebiti lahko pojedli); nekateri lastniki svojim živalim ob odhodu od doma pustijo prižgano glasbo ali televizijo; nekateri jih med službo opazujejo preko kamere in jim po potrebi izrečejo pomirjujočo besedo preko zvočnika; če je to skladno z življenjskim slogom skrbnika, je lahko pri obvladovanju stresa med našo odsotnostjo v pomoč družba še ene ali več živali.
Ko smo z živalmi, pa je pomembno, da skrbimo za svoje psihično počutje, da jim omogočimo dovolj varnega gibanja in pa tudi kakšna sprostitvena masaža jim bo dobro dela.
Določene izboljšave v psihičnem počutju lahko dosežemo tudi z bioresonančno podporo, homeopatskim zdravljenjem, Bachovimi esencami, osteopatijo itd.
Omenili ste, da sproža stres pri psu tudi puščanje psa samega doma. Zakaj?
Psi so v osnovi krdelna bitja. Njihovi predniki so živeli v skupinah, imeli so razdeljene funkcije, mladiče so vzgajali skupinsko. Za njihovo socializacijo je pomembno, da se družijo oziroma srečujejo z drugimi kužki in ljudmi.
Nekako logično sosledje se mi zdi, da jim nenadna navidezna zapuščenost predstavlja stres. Z vzpostavitvijo rutine se kužki večinoma navadijo počakati sami doma, ne vem pa ali jim to morda vseeno ne predstavlja določene mere vsakodnevnega stresa. Verjetno je odvisno od posameznika.
So tu razlike med pasmami in vrsto psa, ali velja za vse enako?
Ne poznam podatka in nimam izkušenj, ki bi bistveno nakazovale na pasemsko izraženost ločitvene tesnobe. Lahko pa potegnem vzporednice z neko splošno psihično obremenjenostjo kužka ali doživetimi travmatičnimi izkušnjami in nižjo toleranco za začasno ločitev od skrbnika.
Prej ste omenili družbo druge živali …
Po mojih dosedanjih izkušnjah je sobivanje dveh ali več živali, ki si niso preblizu v prehranjevalni verigi, vsaj z vidika občutka zapuščenosti, dobrodošlo.
Vseeno pa je pomembno, da imajo dovolj prostora za svoj umik, ko si želijo miru. Včasih pomagam, s pomočjo bioresonance in iskanja vibracijske skladnosti, pri izbiri »sostanovalca« ali kasneje pri zmanjševanju sporov med tistimi, ki so si pogosto »v laseh oziroma kožuščku«.
Preberite še: Kaj se dogaja? V Sloveniji vse več odvzetih psov
