To pri prvem spoznavanju psa vsi počnemo narobe

Društvo Tačke pomagačke je predstavilo prikupno zgodbo o kužku Tačku, ki pride v nov dom. Zgodba je namenjena vsem otrok, predvsem slepim in slabovidnim, saj je njim tudi prilagojena.

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke so v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) ter s pomočjo specialistke za vedenje in etično pasjo inštruktorico napisali knjigo Tačko, ki otroke in starše skozi zgodbo družine Kos in mladička Tačka uči, kako skrbeti za psa, ga razumeti in razvijati pravi in odgovoren odnos do njega. Knjiga ob tem vsebuje tudi pravila vljudnega približevanja psom, ki temeljijo na razumevanju pasje telesne govorice.

Nasveti temeljijo na etologiji

Specialistka za vedenje in etična pasja inštruktorica Tina Bergant je dejala, da je knjiga Tačko topla zgodba o družini Kos in novem kužku Tačku, ki skozi poglavja pove, kako pravilno skrbeti za psa. Izpostavila je, da vsi nasveti bazirajo na etologiji in razumevanju psov in ne vključujejo zastarelih metod, kot so kaznovanje in vodenje na podlagi strahu. Čeprav je knjiga namenjena otrokom, pa se z njo največ naučijo prav starši.

Avtorica in predsednica društva Dušanka Prelc Premate je poudarila, da je knjiga nastale iz drobne ideje, ki se je razširila v pomemben projekt, katerega cilj je, da je knjiga dostopna prav vsem. Knjiga namreč vključuje slepe in slabovidne otroke, kot tudi dislektike ter otroke brez zdravstvenih težav. Preko Tačka pa se otroci tako naučijo primernega odnosa do živali, kar posledično prenašajo na odnos do sošolcev in narave, dokler ne postanejo odgovorni državljani, ki bodo morda kdaj stopili na pot prostovoljstva.

Dve veliki zmoti, ki jih pogosto počnemo

Povedala je, da se je v sklopu svojega dela veliko naučila, še posebej od otrok. “Prva zmota pri pasji govorici je, da odrasli ljudje ponujajo psom roko. Otroci tega ne naredijo, približajo se jim z boka, kar je tudi prav,” je izpostavila ter dodala, da odrasli to počnemo narobe, saj je za pse frontalni pogled nevljudna govorica. “Druga zmota je tudi to, da če kuža maha z repom, je prijazen. Ni nujno, lahko je tudi v stresu in maha z repom, ker še ne ve, kako bi analiziral ta stres,” je še dejala. V veliko veselje pa ji je tudi dejstvo, da se zadnja leta veliko govori o novih dognanjih o pasji govorici in v društvu so se tako lahko veliko naučili.

Vključeni so prav si otroci

Polona Car Djurić in Gaja Beč iz ZDSSS sta medtem dejali, da je za slepe in slabovidne knjiga izjemnega pomena, saj ne zaznavajo enako knjige. “Pomembno je, da to otrokom prilagodimo, za to pa je več načinov. Branje in pisanje je osnova, ki je skoraj tako pomembna kot gibanje. Za slepe je pomembno, da berejo,” je prepričana. Pojasnila je, da je brajica revolucionarni izum, poleg nje pa je pomemben tudi zvok. Izpostavila je namreč, da se ljudje, ki oslepijo kasneje, težje naučijo brajico.

Tudi med njihovimi člani znanje brajice ni tako razširjeno, dejala je, da jo bere od 10 do 15 odstotkov njihovih članov. Ob tem je poudarila pomen, da je treba brajico nujno ohranjati, slepi in slabovidni pa so izjemno navdušeni bralci.

“Slepemu otroku skupno zvočno poslušanje omogoča večjo vključenost in enakost. Obenem pa ozavešča in pomaga ostalim, tudi videčim vrstnikom, da lahko slep otrok bere knjigo, čeprav morda na drugačen način. Slepi in slabovidni otroki imajo tako enak dostop do knjige preostali, nato pa se lahko o njej tudi pogovarjajo,” pa je o pomenu zvočne knjige povedala Beč.

Knjiga prilagojena slepim in slabovidnim

Ker je knjiga namenjena predvsem slepim in slabovidnim, je morala biti tudi primerno izdelana. Oblikovalka knjige Maša Mixer je pojasnila, da so pri izdelavi šli v korak s časom ter ilustracije naredili s pomočjo umetne inteligence. Kužka Tačka so naredili tudi tako, da ima en uhelj malo dvignjen, da ni popoln, saj s tem sporočajo, da je to vključujoče za vse. Pri izdelavi je bil velik poudarek dan na toplo-hladen kontrast, knjiga vsebuje razmike med vrsticami in ima več odstavkov, kar omogoča lažje branje.

Profesorica razrednega pouka na Osnovni šoli Toneta Čufarja Tadeja Bandelj je knjigo že prinesla v svoje učilnice. Otroci se skozi njo naučijo empatije, povezovanja med seboj in odgovornosti. Imajo štiri delavnice, ena je povezana z okoljem, kako se pristopi do psa. Na drugi delavnici se učijo branja pisanih črk, ena naloga pa je tudi poznavanje na uro, s katero sestavljajo Tačkov urnik. Po njenem mnenju otroci hitro pozabijo, da ima pes veliko časovnih mejnikov. Knjigo uporablja tudi v sklopu likovnih nalog, ko otroci narišejo, kaj vse potrebuje Tačko.

Empatijo razvijajo tako, da se poskušajo vživeti v zgodbo. Tačkovo izkušnjo tako na primer povezujejo z vsakdanjimi izkušnjami, kot je menjava šole ali pa okolja, in tako krepijo razumevanje do sovrstnikov.

Dušanka Prelc Premate je za konec izpostavila, da je šele zdaj ponotranjila, da so pravzaprav naredili veliko stvar. “Pa ni izgledalo tako od začetka, bila je tako majhna ideja, kajne? Super je, da širimo to in vključujemo slepe in slabovidne otroke, ki imajo težave z branjem, ki potrebujejo spodbudo, zraven pa jih še vzgajamo,” je zaključila.

Tačke pomagačke se bodo tudi letos predstavile na našem Festivalu za ljubitelje živali, ki bo potekal v Novi Gorici 31. maja. Tam se boste imeli priložnost naučiti, kaj vse obsega delo terapevtskega psa, in kako razumeti pasjo govorico.

dezurni@styria-media.si