Množični pogini ptic in številni klici v zavetišče

Glasno pokanje ne moti le ljudi, temveč po nepotrebnem vznemirja živali ter jim povzroča strah, tesnobo in trpljenje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zato pred prazniki pozivata vse, naj se odrečejo uporabi pirotehničnih sredstev in s tem prispevajo k dobremu počutju živali.

“Žvižganje raket, glasni poki in nenadna svetloba pirotehničnih sredstev živalim povzročajo velik stres. Zaradi izostrenega sluha pirotehniko zaznavajo še intenzivneje, zato jim pokanje lahko povzroča tudi fizično bolečino. Strah in panika jih poženeta v beg, saj pokanje zaznajo kot grožnjo in nevarnost za življenje. Nemir pred pričakovanjem naslednjega poka lahko pri živalih vztraja še dolgo potem, ko je učinek pirotehnike že prenehal,” opozarjajo. 

Rejne živali: Preskočijo ograde in se poškodujejo

Rejne živali, ki so na prostem, lahko zaradi pokanja preskočijo ograde ali se vanje zapletejo in se poškodujejo: “Pred pokanjem niso varne niti rejne živali v zaprtih prostorih, ki se pri poskusu pobega lahko zapletejo v priveze ali poškodujejo na opremi, večje živali pa lahko pri tem poteptajo manjše. Stres lahko pri rejnih živalih povzroči motnje hranjenja in počitka, posledično pa se poslabša njihova odpornost, zdravstveno stanje in proizvodna zmogljivosti.”

Dodajajo, da ima pri hišnih živalih strah pred pirotehničnimi sredstvi lahko trajne posledice za njihovo zdravje in vedenjske lastnosti. 

Zakon o zaščiti živali prepoveduje obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Za tako ravnanje je predpisana globa v višini od 1000 do 1600 evrov za fizično osebo, zapravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa globa znaša2400 do 84.000 evrov.

Vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali škodi njenemu zdravju, zakon opredeljuje kot mučenje. Za kaznivo dejanje mučenja živali je s Kazenskim zakonikom določena denarna ali zaporna kazen do enega leta.

• 10 pasem psov z dolgo življenjsko dobo

V tem času ogromno klicev o izgubljenih živalih

O tem smo se pogovarjali tudi z vodjo oskrbnikov v Zavetišču Ljubljana, Oljo Ivanović, ki je takoj na začetku izrazila svoje nestrinjanje z uporabo pirotehnike. Ob tem je izpostavila, da je pri uporabi pirotehnike treba razmišljati tudi, kako to vpliva na divjad, ne le na domače živali.

“Moramo pogledati tudi na otroke s posebnimi potrebami, odrasle s posebnimi potrebami, kako oni to doživljajo. Vsi skupaj živimo v tej družbi in za živali je to izjemno stresno,” je povedala ter dodala, da mi si tovrstne trenutke znamo razložiti, živali pa ne. “Pri nas je tako: pok – se ustrašimo. Vemo, kaj je bilo to, vemo, da je šlo za petardo. Pes pa si tega ne zna tako pojasniti.“

• “Takšni primeri se velikokrat končajo tragično”

Najhuje je, ko so psi spuščeni

Izpostavila je, da je še huje, kadar so psi v času pokanja spuščeni. Takšni primeri se velikokrat končajo tragično za psa, posledično pa tudi za njegovega skrbnika, saj ga to izjemno užalosti.

“Jaz mislim, da bi bilo treba takšne stvari prepovedati. Čez novo leto se velikokrat soočamo s kakšnimi pobegi, skrbniki pa nas kličejo, če smo morda našli njihovega psa,” je razložila.

Kako pomagati psu v času pokanja?

Ivanović svetuje, da skrbniki v prazničnem času vsakič dobro preverijo opremo na psu. Če običajno uporabljate le oprsnico, uporabite tokrat zraven še ovratnico, da je pes na dvojnem privezu. Nujno je tudi, da je na enem delu pasje opreme napisana telefonska številka skrbnika. Ivanović dodatno opozarja, da moramo paziti, da ovratnice niso preveč zrahljane, kar bi lahko psu omogočalo hiter pobeg.

Prav tako psa ne spuščajte s povodca, je še dodala. Na sprehode vozite psa takrat, ko je manj pokanja. V času pokanja ga vozite le na malo in veliko potrebo. Dobro je tudi, da v času pokanja psa zamotite s tem, da mu daste nekaj za žvečiti, še svetuje Olja.

Dodatni ukrepi so v prazničnem času nujni 

“Lahko se tudi usedete v avto in se odpeljete nekam stran, kjer ni pokanja. Doma pa morate psu zagotoviti varen prostor oziroma kotiček, kamor se lahko pes umakne.“

Sama težavo pokanja rešuje tako, da doma poveča glasnost televizije ter spusti rolete. Zvok petard je vseeno slišen, a precej manj. Prav tako gre s psom na zadnji sprehod okoli petih oziroma šestih popoldne, ko pokanje še ni tako pogosto. “Raje grem potem še enkrat ob treh zjutraj ven, ko se vse malo bolj umiri, kot pa v tistem najhujšem,” je poudarila.

Za konec je še dejala, da so v času novoletnega pokanja še posebej izpostavljene ptice ter kot že omenjeno divjad. “Če živimo vsi skupaj, bodimo odgovorni drug do drugega,” je še poudarila.

• “Včasih ob smetnjakih najdemo zajce v kletkah”

Množični pogini ptic

“Vseobsežna uporaba pirotehničnih izdelkov v tem obdobju ima hude, nepredvidljive ter še dokaj neraziskane posledice na ptice in ostale prostoživeče živali. Povzroča jim stres, v najhujšem primeru pa jih ‘pahne’ celo v smrt,” opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Tako kot ostale živali in ljudje, imajo tudi ptice naravno prirojen strah pred močnimi zvoki in svetlobo: “Ognjemeti sprožijo pri pticah močan fiziološki in vedenjski odziv, ne glede na starost ptice, kar pomeni, da se osebki tekom življenja ne priučijo, kakšno nevarnost predstavlja sprožitev pirotehničnih izdelkov, temveč imajo strah pred njimi že ‘v krvi’.”

Raziskava na sivih goseh, živečih v urbanih okoljih v Avstriji, je denimo pokazala, da se je v nekaj minutah po novem letu srčni utrip gosi dvignil za 96 %, telesna temperatura pa se je povišala za 3 %. Normalne vrednosti teh dveh parametrov so ponovno zabeležili šele pet ur po polnoči. “Takšne fiziološke spremembe lahko vodijo v zmanjšano imunsko odpornost in posledično večjo dovzetnost za bolezni,” pojasnjujejo strokovnjaki društva.

“Ptice, razen tistih, prilagojenih na nočno življenje, ponoči vidijo slabo. Poki in bliski nimajo nanje neposrednega učinka, imajo pa zelo posrednega. Ptice se namreč v nočnem času, ko je v naravi običajno mir, teh prestrašijo, se splašijo in poletijo. Nevarnost v tem primeru predstavljajo trki v strukture in izčrpanost,” nam je pojasnil direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tilen Basle. 

Takšni primeri so po njegovih navedbah najpogosteje zabeleženi in opaženi, ko se to zgodi v naseljih: “Takrat smo lahko priča masovnim poginom. Težje je oceniti, kolikokrat se to zgodi pri posameznih pticah in ali je res poginila zaradi trka, ki ga je povzročil preplah zaradi pirotehnike.

Dodaja, da se ptice s plašenjem in dviganjem v zrak tudi nepotrebno utrujajo in izgubljajo energijo, ki je še posebej dragocena v zimskih mesecih: “Slednje je še posebej problematično pri vodnih pticah, ki v velikem številu prenočujejo v bližini človekovih prebivališč. Razsežnosti tega so v tujini pokazali z radarskim spremljanjem premikov ptic v času najintenzivnejših ognjemetov.”

Ko smo ga vprašali, kako pokanje petard vpliva na ptice v naravnem okolju, na primer v gozdovih, ob vodah ali na odprtih površinah je pojasnil, da je dobro raziskan vpliv uporabe pirotehnike prav pri vodnih pticah, ki v velikem številu prenočujejo blizu človekovih prebivališč: “V času intenzivne uporabe pirotehnike so ptice pogosto vzletale z vodne površine in tudi po več ur brezciljno letale v okolici. Tako so porabljale energijo, ki je v zimskih mesecih še kako dragocena. Vplivi takšnih motenj so zagotovo negativni, dejanska smrtnost kot posledica teh motenj pa je precej neraziskana, saj je zaznavnost tega pojava majhna in jo ljudje običajno opazimo, ko se pojavijo masovni pogini.”

dezurni@styria-media.si