Strokovnjak o napadu šakala: “To je redkost”

V Lokavcu je prišlo do domnevnega ugriza šakala. Strokovnjak pojasnjuje, kako redki so takšni primeri in kako preprečiti tovrstne dogodke.

Poročali smo, da naj bi nedavno v bližini stanovanjske hiše na območju naselja Lokavec občanko napadel šakal in jo ugriznil v roko. Zavod za gozdove Slovenije sicer ni z gotovostjo zatrdil, ali je šlo pravzaprav za ugriz šakala, saj “se srečanj s človekom praviloma izogiba“.

Govorili smo z znanstvenim sodelavcem Biotehniške fakultete, ki spremlja šakale po Evropi, Miho Kroflom. Dejal je, da so ugrizi šakalov izjemno redki dogodki. Če je občanko pravzaprav ugriznil šakal, je bil to prvi tovrsten dogodek pri nas.

“Tudi v tujini so takšni primeri izjemno redki. Nekoliko pogosteje beležimo ugrize lisic. Verjetnost ugriza se lahko precej poveča, če je žival obolela s steklino (ki pa je pri nas načeloma že izkoreninjena) ter pri živalih, ki so se navadile na bližino človeka, ali pa so jih ljudje zadrževali v ujetništvu ali hranili,” je pojasnil.

Poudaril je, da se šakal človeku običajno umakne in so plašni. Največkrat se ob srečanju skrijejo v bližnje rastlinje ali zbežijo do skrivališča.

V bližino jih privabi hrana

Ključno vlogo igra hrana, ki pogosto privablja šakala v bližino ljudi, opozarja Krofel. Ob tem je naštel divja odlagališča odpadkov, klavniške odpadke, komposte, mačjo in pasjo hrano. “Omejevanje dostopa do takšne hrane je pogosto najboljši način za omejevanje stikov z ljudmi. V primeru konfliktov zaradi napadov na domače živali pa so najučinkovitejši ukrepi nočno zapiranje živine, elektro-ograja ali prisotnost psa,” je še razložil.

Šakali se najpogosteje zadržujejo v mozaični krajini z dovolj kritja, predvsem v obliki vegetacije. Največje gostote pogosto beležijo na območjih z obilico človeške hrane, radi pa imajo tudi prisotnost vode, ja povedal Krofel ter dodal, da se izogibajo višjih nadmorskih višin ter območij s prisotnostjo teritorialnih tropov volkov.

Tako ukrepajte v primeru ugriza

Čeprav ni mogoče potrditi, ali je šlo za ugriz šakala, smo se obrnili na NIJZ ter povprašali, kakšne ukrepe moramo sprejeti takoj po ugrizu. Pojasnili so, da ugriznine, ki so posledica ugriza psov, mačk in drugih živali, zaradi velikega števila kužnih klic v ustni votlini obravnavajo kot močno okužene, čeprav še ne kažejo znakov vnetja.

Ugrizi največkrat povzročajo vbodnine, raztrganine in zmečkanine. Rane so navadno globlje kot izgleda na površini, so opozorili na NIJZ.

“Ugriznine moramo najprej temeljito vsaj 15 minut izpirati z vodo in milom ali samo z vodo, nato pa razkužimo še z virucidnim razkužilom (jodovi preparati). Rano nato ustrezno oskrbimo, in če je treba, predpišemo ustrezen antibiotik. Pri obravnavi poškodovanca v splošni ali urgentni ambulanti je treba preveriti cepilni status za tetanus in po potrebi opraviti cepljenje proti tetanusu.”

Zdravniški pregled je potreben v vseh primerih ugriza, saj je treba strokovno oceniti tveganje za okužbo in potrebo po cepljenju ali drugih ukrepih.

Zdravnik nato po oceni okoliščin ugriza – geografska lokacija, vedenje in stanje živali, ki je ugriznila, poškodovani del telesa – odloči, ali je cepljenje proti steklini potrebno.

“Po ugrizih divjih mesojedih živali, vključno s šakalom, se opravi oceno tveganja za prenos stekline, na podlagi katere se izjemoma lahko tudi odločimo za cepljenje proti steklini, praviloma pa Slovenija velja za stekline prosto državo,” so pojasnili. Po zdravniški oskrbi je treba spremljati morebitne znake okužbe: kot so pordelost, oteklina, gnoj, povišana telesna temperatura, ter splošno počutje.

Za konec so na NIJZ povedali, da lahko poleg stekline šakali prenašajo tudi druge bolezni, kot so bakterijske okužbe rane, leptospiroza in nekatere parazitoze. Tveganje je odvisno od stanja živali in okoliščin ugriza.

ksenja.znidarsic@styria-media.si