V nadaljevanju preberite:

• Zakaj mačke prikrivajo bolezen.
• Kronična bolezen ledvic po ocenah prizadene približno eno od treh mačk po sedmem letu starosti.
• Le dobra polovica (53 %) vseh mačk živi izključno v notranjih prostorih.

“Ko pes zboli, lastniki običajno hitro opazijo spremembo. Ta postane manj aktiven, izgubi apetit ali začne kazati znake bolečine,” pojasnjuje in dodaja, da je pri mačkah pogosto drugače: “Številne bolezni se razvijajo počasi in brez očitnih znakov, zato jih lastniki pogosto opazijo šele, ko že precej napredujejo.”

To potrjuje tudi raziskava med slovenskimi lastniki hišnih živali. Medtem ko veterinarja vsaj enkrat letno obišče kar 90 odstotkov lastnikov psov, to stori le 74 odstotkov lastnikov mačk.

“Razlika se morda ne zdi velika, vendar lahko pomembno vpliva na zgodnje odkrivanje bolezni in dolgoročno zdravje živali,” opozarja strokovnjakinja. 

Mačke niso izgubile tega vedenjskega vzorca

“V naravi je kazanje šibkosti pomenilo večjo ranljivost. Čeprav danes živijo v varnem domačem okolju, mačke tega vedenjskega vzorca niso izgubile,” pravi Maja Stopar. 

Dodaja, da so zato številne zdravstvene težave dolgo časa potekajo skoraj neopazno. Lastniki spremembe pogosto pripišejo staranju, spremembi značaja ali običajnim nihanjem razpoloženja.

Med znake, ki jih pogosto spregledamo, sodijo:

• zmanjšana aktivnost,

• manj skakanja na višje površine,

• postopna izguba telesne mase,

• spremembe apetita,

• povečano pitje vode,

• pogostejše uriniranje,

• slabša kakovost dlake.

Veterinarji opozarjajo, da se pri mačkah številne kronične bolezni razvijajo več mesecev ali celo let, preden postanejo očitne. Dober primer je po navedbah Maje Stopar kronična bolezen ledvic, ki po ocenah prizadene približno eno od treh mačk po sedmem letu starosti.

“Gre za bolezen, ki lahko dolgo časa poteka brez izrazitih znakov. Prvi simptomi se pogosto pojavijo šele, ko je velik del ledvičnega tkiva že okvarjen. Lastniki spremembe pogosto opazijo šele ob hujšanju, povečanem pitju vode, pogostejšem uriniranju ali izgubi mišične mase,” opisuje. 

Redni preventivni pregledi po njenih besedah omogočajo odkrivanje sprememb v zgodnejših fazah, ko lahko zdravljenje bistveno upočasni napredovanje bolezni in izboljša kakovost življenja živali.

To je eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja

Dodaja, da velja podobno velja za zaščito pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Raziskava kaže, da je zaščita pred bolhami in klopi eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja: “Kar 36 odstotkov lastnikov mačk je navedlo, da veterinarja obiščejo prav zaradi zaščite pred bolhami in klopi, 31 odstotkov pa zaradi odpravljanja notranjih zajedavcev. Kar 34 odstotkov lastnikov mačk priznava, da ukrepajo predvsem kot odziv na infestacijo in ne preventivno. Tak pristop je pogosto manj učinkovit, saj lahko zajedavci povzročajo težave že precej pred pojavom prvih vidnih znakov.”

Posledice so, da je več kot 40 odstotkov slovenskih mačk že imelo težave z bolhami in klopi, četrtina vseh mačk pa se je zaradi infestacije tudi zdravila.

Opozarja, da je med lastniki še vedno precej razširjeno prepričanje, da so mačke, ki živijo izključno v stanovanju, praktično varne pred večino zdravstvenih tveganj. Vendar to ne drži povsem: “Bolhe lahko v dom prinesemo ljudje na obutvi ali oblačilih, zajedavci pa se lahko prenesejo tudi preko drugih živali. Tudi mačke, ki živijo v stanovanju, pogosto prihajajo v stik z balkoni, terasami, skupnimi hodniki ali drugimi okolji, kjer popolna izolacija ni mogoča.”

Le dobra polovica (53 %) vseh mačk živi izključno v notranjih prostorih, ostale (34 %) imajo izhod na prosto ali živijo samo na prostem (13 %). 20 % mačk živi v gospodinjstvu s psom: “Prav zato način bivanja ni edini dejavnik pri odločanju o zaščiti. Tveganje je treba vedno ocenjevati celostno in glede na življenjski slog posamezne živali.”

Raziskava: Ipsos je novembra 2025 izvedel raziskavo med 400 slovenskimi lastniki hišnih živali. V članku uporabljeni podatki izhajajo iz rezultatov raziskave.

The post Mačke: Eden najpogostejših razlogov za obisk veterinarja pri nas appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite: 
 – Visoke temperature predstavljajo resno tveganje za zdravje in dobrobit živali.
 – Kakšne nevarnosti pretijo domačim živalim v poletnem času. 
 – Kako nevarna je lahko toča in kako nevaren je izpad elektrike. 

Uprava za hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin lastnike hišnih ljubljenčkov, rejce in skrbnike živali poziva, naj v poletnih dneh živali ustrezno zaščitijo pred vročino in ekstremnimi vremenskimi pojavi: “Med ključnimi ukrepi so predvsem zadostna količina vode, zadrževanje živali v senci ter zaščita živali pred nenadnimi neurji.”

Kot opozarjajo, visoke temperature predstavljajo resno tveganje za zdravje in dobrobit živali. Vročina lahko povzroči stres, zmanjšan apetit, padec proizvodnih rezultatov, dehidracijo, pregretje organizma in v najhujših primerih tudi pogin živali. Rejne živali, hišne žovali in druge živali morajo imeti v vročih dneh ves čas na voljo zadostne količine sveže pitne vode in možnost umika v senco oziroma hladnejše prostore.

Ne smejo biti prenatrpane, potrebno je urediti prezračevanje

Rejne živali vročino praviloma prenašajo slabše kot nizke temperature. Posebno občutljive so živali v intenzivni reji, živali v pozni brejosti, mlade živali ter živali z višjo proizvodnjo. V vročih dneh morajo zato imeti neomejen dostop do čiste pitne vode, senco na pašnikih in ustrezno prezračevane hleve.

Skrbniki živali morajo poskrbeti, da živali v prostorih niso prenatrpane, potrebna opravila naj se izvajajo v hladnejšem delu dneva, še zlasti pa je pomembno, da skrbniki pogosteje preverjajo zdravstveno stanje živali.

Ne sprehajajte psov v največji vročini

“Psi, mačke in drugi hišni ljubljenčki morajo poleti imeti možnost umika pred soncem in vročino. Sprehode psov je priporočljivo izvajati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko temperature niso previsoke. Živali nikoli ne puščamo v parkiranem vozilu, niti za kratek čas,” opozarjajo.

Med drugim pa bodite previdni tudi na pregreto podlago, ki lahko psom močno poškoduje blazinice na tačkah. Ob temperaturi zraka 30 stopinj Celzija je temperatura asfalta že 50 stopinj Celzija. S tem, da bodo temperature v teh dneh še višje!

Prireditve z živalmi

Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam.

Priporočljivo je, da se poleti aktivnosti izvajajo v jutranjih in večernih urah, po potrebi pa naj prilagoditev odpovejo ali prilagodijo glede na vremenske razmere. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste in sveže  vode.

Pred neurji nujna ta zaščita, po neurju pa naredite to

Podnebne spremembe poleg vročinskih valov prinašajo tudi vse pogostejše nenadne vremenske ekstreme, kot so močni nalivi, sunki vetra, udari strel in debela toča. Skrbniki živali naj zato spremljajo vremenska opozorila in vnaprej razmislijo o zaščiti živali.

“Pri živalih na paši je priporočljivo zagotoviti možnost hitrega umika v hlev ali drugo zavetje. Prav tako je pomembno redno preverjati stabilnost ograj, napajalnikov in nadstreškov in odstraniti predmete, ki jih lahko odnese veter,” svetujejo na Upravi.

Po neurju naj skrbniki čim prej preverijo stanje živali. Če žival utrpi poškodbe, jo je treba čimprej umakniti na varno, oceniti stopnjo poškodbe in zagotoviti veterinarsko pomoč: “Pri večjih poškodbah ali večjem številu prizadetih živali je priporočljivo čim hitrejše sodelovanje z izbranim veterinarjem.”

Posebna previdnost je potrebna pri konjih, govedu in drobnici na odprtih pašnikih, kjer lahko toča in močan veter povzročita poškodbe ali panične reakcije živali.

Množični pogini že v nekaj urah

“Posebno pozorni v ekstremnih vremenskih razmerah morajo biti rejci in skrbniki živali, katerih življenje ali dobrobit sta neposredno odvisna od delovanja električnih sistemov. To velja za hleve z mehanskim prezračevanjem, perutninske farme, prašičerejske objekte, objekte s samodejnim napajanjem ali krmljenjem, inkubatorje in valilnice, akvakulturo in ribogojnice ter terarije in akvarije z ogrevalnimi sistemi,” opozarjajo na Upravi. 

Po njihovih izkušnjah lahko že nekajurni izpad električne energije v vročinskem valu povzroči množične pogine zaradi pregretja in pomanjkanja prezračevanja. Za takšne objekte morajo zato biti pripravljeni načrti ukrepanja ob izpadu električne energije.

Zaradi preprečevanja množičnih poginov med predpisane obveznosti skrbnika živali po Zakonu o zaščiti živali sodijo: redno vzdrževan in preizkušen rezervni agregat, zadostna zaloga goriva, alarmni sistemi za obveščanje o prekinitvah dobave električnega toka, sistemi za opozarjanje ob odpovedi prezračevanja ter redno preverjanje delovanja rezervnih sistemov.

UVHVVR poudarja pomen vnaprejšnjega načrtovanja za primer vročinskih valov, neurja, suše, poplav in izpadov električne energije. Med ključnimi ukrepi so zagotavljanje zadostnih zalog vode, rezervnih virov energije, redno spremljanje živali ter pripravljeni načrti za izredne razmere.

“Dobrobit živali je odgovornost vsakega skrbnika. Pravočasna priprava na vročino, neurja in druge vremenske ekstreme lahko prepreči trpljenje živali ter zmanjša gospodarsko škodo in izgube,” so sklenili. 

The post Opozorila: V nekaj urah lahko v mukah pogine na stotine živali appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Maja Stopar, doktorica veterinarske medicine iz Vetpromet svetuje o najboljši zaščiti za pse in mačke.

• Zaščita živali pravzaprav pomeni zaščito za vso družino.

• Najpogostejše zmote in posledice nezaščite, ki so lahko življenjsko ogrožujoče.

Na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali, ki je zadnjo majsko nedeljo tradicionalno potekal v Novi Gorici, je sodeloval tudi Vetpromet – srčni partner, ki je ustvaril poučen in zabaven kotiček za vse ljubitelje živali, v okviru katerega je letos posebno pozornost namenil ozaveščanju o pravilni zaščiti pred bolhami in klopi.

»Raziskave kažejo, da imamo Slovenci 1,6 psa na družino, kar je več kot otrok, zato ne smemo pozabiti, da zaščita psa pomeni tudi zaščito celotne družine,« opozarja Maja Stopar, doktorica veterinarske medicine. Psi in mačke se namreč zadržijo ob posteljah, vozijo skupaj z lastniki ob avtomobilih, bolhe in klopi lahko pridejo v stanovanje, se množijo in prenašajo tudi na ljudi.

Prihajajo gigantski klopi

Strokovnjakinja za živali opozarja, da se je v Sloveniji začela pojavljati posebna vrsta klopov, ki jih imenujejo gigantski klopi in so veliki kakšen centimeter. »Prihajajo iz tropskih krajev, na Hrvaškem jih imajo že nekaj časa. Njihova posebnost je, da nas aktivno zasledujejo,« je povedala Stoparjeva.

Obenem je doktorica veterinarske medicina opozorila na pogosto zmoto, da so mucke varne, če so hišne in ne zapuščajo doma ali pa če se kužki gibajo le v bolj urbanih predelih. Vendar lahko klope v dom prinesemo tudi ljudje kot slepe potnike. »Živali so jim sicer ljubše, saj so bolj tople, imajo višjo telesno temperaturo kot ljudje,« je še povedala Maja Stopar.

Katere bolezni prenašajo in lahko ogrožajo tudi ljudi?

Doktorica veterinarske medicine navaja nekaj najpogostejših bolezni, ki jih lahko prenašajo klopi, med katere sodijo: anaplazmoza in erlihioza, v Sloveniji se je začela pojavljati tudi pasja malarija. Vse te bolezni so zelo nevarne, včasih tudi življenjsko ogrožujoče, lahko pa postanejo tudi kronične.

»Pred leti je moja takrat 8-mesečna psička zbolela za klopno prenosljivo boleznijo, ker zaščita takrat še ni bila tako dobra, kot je danes. In iz izkušnje lahko povem, da je to zelo hudo. Predstavljajte si, kako je eno leto staremu kužku, ki komaj vstane po enournem sprehodu, to je bilo res grozno gledati,« je svojo izkušnjo podelila strokovnjakinja za živali. Obenem opozarja, da za klopno prenosljivimi boleznimi lahko zbolimo tudi mi, primer je klopni meningoencefalitis, pri katerem je dovolj, da je klop pričvrščen že samo pol ure, da se bolezen prenese. Med take sodi tudi vsem dobro poznana borelioza, ki je, kot že ime pove, bolezen mnogih obrazov s hudimi posledicami.

Stoparjeva opozarja še na bolhe, ki tudi niso nedolžne, saj prenašajo bolezen mačje praske, ki pri ljudeh povzroča otekline bezgavk in visoko vročino, posebej so izpostavljeni otroci, starejši in tisti, ki imajo pridružene bolezni.

Kako naj se učinkovito zaščitimo?

»Danes je to enostavno, ker obstaja res toliko različnih sredstev za vsakega psa,« je jasna Maja Stopar, dr. vet. med.

Obenem svetuje, da če so v družini otroci, se izogibamo ovratnic proti bolham, lahko pa izbiramo med kožnimi kapljicami, ki se razporedijo po koži telesa in ščitijo od zunaj, po novem pa so na voljo tudi tablete, ki so morda najbolj enostavne.

Poleg poučnega in zanimivega dogajanja na stojnici Vetprometa, smo na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali lahko uživali tudi v navdihujočih pasjih nastopih, obiskala nas je pasja zvezdnica Murf, z nami je delil svoje modrosti policist Janez Tonejc, ogledovali smo se nenavadne kokoši in grške ter širokorobe želve. Vetpromet pa je bil tudi sponzor našega pasjega šova, s katerim želimo vsem skrbnikom psov pokazati, kako dragocen je skupen čas z njihovim štirinožnim prijateljem.

V svojem kotičku so imeli poleg nasvetov za skrbnike tudi poseben foto kotiček, kjer so si številni obiskovalci festivala ustvarili edinstven spomin.

dezurni@styria-media.si

The post “Iz izkušnje lahko povem, da je to zelo hudo” appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Doktorica veterinarske medicine, Klavdija Tomažič, opozarja na najbolj nevarno hrani za pse in mačke.
• V pogovoru nam zaupa, kako lahko prepoznamo znake zastrupitve, ki jih še posebej mačke lahko skrivajo.
• Katere rastline je dobro, da odstranimo iz bivalnih prostorov naših živali.

Na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali se je v okviru toče Zavarovalnice Sava, na kateri je najmlajše razveseljevala tudi simpatična želvica Ava, igralka in voditeljica, Lara Komar, pogovarjala s Klavdijo Tomažič, dr. vet. med., ki nam je v pogovoru zaupala, katera hrana je lahko najbolj nevarne za pse in mačke, še posebej zato, ker se odraslim zdi povsem običajna in je pogosto vsakodnevno na jedilniku. Celoten pogovor lahko poslušate v spodnjem posnetku.

Ko razmišljamo o zdravstvenih težavah hišnih živali, si pogosto predstavljamo zunanje nesreče ali okoliščine, v resnici pa je največ potencialno nevarnih situacij doma in veterinarski stroški lahko hitro poskočijo v nebo. Živali so družinski člani, zato pri zavarovalnici Sava nudijo posebno zavarovanje, imenovano Naše tačke, poseben pomen pa namenjajo preventivi, zaradi česar so v sklopu festivala pripravili posebne plakate, na kateri so jasno označili hrano, ki je potencialno lahko za živali nevarna.

“Daj mu samo en košček, nič ne bo“

Lastniki živali so pogosto deležni pritiskov bližnjih oseb, ki nikakor niso slabonamerni, lahko pa imajo velike negativne posledice. Pogosto označijo zaskrbljenega skrbnika kot nekoga, ki komplicira, ker ne dovoli, da žival dobi eno rozino. A je lahko tudi takšna navidezna malenkost preveč za nekatere bolj občutljive živali. Če namreč dobi živilo, ki ga ne more prebaviti, se lahko resno zastrupi in povzroči tudi smrt.

Ti sodijo med najbolj nevarne …

Strokovnjakinja za živali nam je v pogovoru z Laro Komar zaupala, da se psi in mačke različno odzovejo na človeško hrano. Nekateri ne bodo imele hujših posledic, medtem ko lahko pri bolj občutljivih že manjše količine povzročijo resne zaplete in celo smrt.

Največjo previdnost Tomažičeva svetuje pri naslednjih živilih: čokolada oziroma kakav, rozine in grozdje, česen, čebula, por, kofein, umetno sladilo ksilitol, kofein in koščki makadamije.

“Poleg naštetih živil bodimo pozorni, da hišne živali ne zaužijejo kakšnih zdravil – skoraj vsi imamo doma paracetamol ali vsem dobro znan Lekadol, ki pa je zelo strupen za pse in mačke,” opozarja doktorica veterinarske medicine in dodaja: “Sredstva za parazite, ki so namenjena kužkom, ne smemo dajati muckam, bodimo pazljivi, katere rastline imamo doma: lilije, fikusi, gracena, monstera, božična Zvezda, narcisa … včasih se zgodi, da najdejo kakšen antifriz, ki se jim zdi zanimiv, ker je sladkast, ampak je zelo strupen.“

Le 30 odstotkov psov ga lahko prebavi in normalno uživa

Voditeljica, Lara Komar, je izpostavila različne izkušnje, ki ga imajo psi z grozdjem, veterinarka pa potrjuje, da je to sadje fascinantno, ker ostaja neka skrivnost, saj strokovnjaki ne uspejo ugotoviti, kaj je tista snov, ki povzroča težave. Kljub temu, da skoraj tretjina psov in mačk ob tako rekoč vsakodnevnem uživanju grozdja ne bo imela težav, se bodo bolj občutljive soočale z bruhanjem, slabostjo in celo odpovedjo ledvic.

Podobno je s kakavom, v manjših količinah pri nekaterih živali ne bo večjih negativnih učinkov, medtem ko lahko pri bolj občutljivih že majhne količine povzročijo prebavne motnje, v večjih pa poškodbe ostalih organov in krče. Smrtna doza je lahko že 100 mg na kg telesa živali.

Imajo mucke več občutka za hrano?

V družbi velja prepričanje, da so psi večji požeruhi, ki z manj filtra pojejo, kar jim je dosegljivo, medtem ko so mucke večje gurmanke, ki bolj precizno izbirajo hrano. Vendar Tomažičeva odgovarja, da čeprav se morda tako zdi na prvi pogled, je realnost drugačna, saj tudi mucke pogosto pojejo stvari, ki so zelo nevarne: “na primer majhne predmete, elastike za lase in strupene rastline,” je povedala.

Strokovnjakinja za zdravje živali se je dotaknila tudi mita, da mačke nujno potrebujejo mleko, saj mnoge odrasle živali namreč izgubijo encim za presnovo laktoze, zaradi česar mleko pri njih povzroči bruhanje in drisko, dolgotrajna driska pa povzroči dehidracijo in z njo povezane težave.

Muce težave rade skrivajo

“Muce so specifične glede odkrivanja težav, ker jih pogosto nekako skrivajo. Že tako veliko počivajo in če pač počivajo še malo več, to težko opazimo in povežemo z neko težavo,” nam je zaupala Klavdija Tomažič. Ko pa je ta faza mimo, so najpogostejši simptomi, ki jih lahko opazimo: bruhanje, slinjenje, penjenje, krvava driska, zanašanje pri hoji in oteženo dihanje.

“Zavedati se je potrebno, da kužki in mucke niso majhni ljudje in imajo razlike v prebavi. Nekatere stvari, ki so za nas lahko zelo zdrave, so lahko za njih smrtno nevarne in obratno,” še poudarja v sklepnem razmišljanju doktorica veterinarske medicine.

Letošnji Festival za ljubitelje živali je bil poln izobraževalnih, zanimivih in navdihujočih vsebin. Do solz nas je ganila tudi zgodba policista Janeza Tonejca, ki je želel častno mesto simbolično nameniti svojemu pokojnemu psu.

dezurni@styria-media.si

The post 100 mg na kg telesa je lahko že smrtna doza appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

Kakšne so značilnosti mačk, pasme main coon.
Pogovor z izkušeno vzrediteljico Alison Spačal.
Izvor te nenavadne pasme.
Main coon mačke si boste lahko ogledali konec maja v Novi Gorici.

Mačke pasme maine coon s svojo posebno kombinacijo videza, značaja in zanimive zgodovine navdušujejo ljubitelje živali po vsem svetu. Pasma izvira iz severovzhodnega dela države Maine v Združenih državah Amerike, kjer so se te mačke razvile v zahtevnih podnebnih razmerah. Njihova gosta, vodoodporna dlaka in košat rep so posledica prilagoditve na mrzle zime. Maine coon velja za eno najstarejših naravnih pasem v Severni Ameriki, prvi zapisi pa segajo v 19. stoletje.

Okoli njihovega izvora kroži tudi več zanimivih zgodb. Ena najbolj znanih pravi, da naj bi nastali s križanjem domače mačke in rakunov, kar naj bi pojasnilo njihov košat rep in ime “coon”. Seveda gre zgolj za mit, saj takšno križanje ni mogoče. Druga legenda omenja povezavo z mačkami, ki naj bi jih v Ameriko pripeljali Vikingi.

Zanimivosti

Maine coon ostaja ena najbolj priljubljenih pasem mačk – ne le zaradi svojega videza, temveč predvsem zaradi značaja, ki hitro osvoji srce, obenem pa presenečajo tudi z nekaterimi posebnimi lastnostmi:

• pogosto imajo radi vodo in se celo igrajo z njo,
• namesto glasnega mijavkanja se oglašajo z nežnimi, skoraj ptičjim podobnimi zvoki,
• veljajo za odlične lovce, kar izhaja iz njihove preteklosti na kmetijah.

“Kljub divji podobi z zelo značilnim killer look, so v resnici izjemno nežni“

O main coonih smo se pogovarjali z Alison Spačal, ki se je s to pasmo prvič srečala leta 2017, ko sta jo prijatelja iz Trsta vprašala, ali bi jima pomagala pri razstavljanju njunih mačk. Tako je začela obiskovati razstave z maine cooni, ki sicer niso bili njeni, a je z vsako razstavo vedno bolj spoznala pasmo, njen značaj in različne barvne kombinacije ter se skozi oči sodnikov učila, kakšen naj bi bil idealen predstavnik te pasme.

“Leta 2018 sem pri istih prijateljih kupila svojega prvega maine coona – kastrata, ki mi družbo dela še danes. Ta izkušnja me je še dodatno povezala s pasmo in utrdila mojo željo, da bi se z njo ukvarjala bolj resno. Že leto kasneje, leta 2019, sem v Italiji kupila svojo prvo vzrejno samico, s čimer se je začela tudi moja pot v svet vzreje, pa čeprav nisem še bila prepričana, če bom kdaj res vzrejala. Uradno pa sem svojo vzrejo odprla leta 2022,” se spominja vzrediteljica teh čudovitih mačjih velikank, ustanoviteljica mačkarne Tender’n Wild, Alison Spačal.

Vzrediteljico Alison Spačal, njeno 11-letno main coon mačko Follow, ki je bila v času svoje razstavne kariere strah in trepet za marsikaterega razstavljavca, ter mladega enoletnega mačjega lepotca iz Romunije, boste lahko v živo spoznali na letošnjem Festivalu za ljubitelje živali, ki bo 31. maja 2026 na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici med 10. in 19. uro.

Vzrediteljico smo vprašali tudi ali je v vseh letih življenja z main cooni, doživela kakšno zabavno prigodo, ki bi jo lahko podelila z nami. “Ena od izkušenj, ki mi je ostala posebej v spominu, je tudi precej zabavna. Nekdo mi je nekoč razlagal, da ga boli noga, in da je njegov domači maček celo noč ležal ob njem in točno tam, kjer ga boli. Takrat sem se samo nasmehnila in modro molčala. Če bi namreč povedala svojo izkušnjo, bi verjetno kdo debelo pogledal. Sredi noči sem se namreč zbudila in se nisem mogla premakniti – za trenutek sem celo pomislila, da sem paralizirana. Ko sem prižgala luč, pa sem hitro ugotovila razlog: tesno ob meni je ležalo sedem mojih maine coonov, ki so me popolnoma obkrožili, torej me je po tej teoriji  bolelo celo telo,” pravi Alison in dodaja, da je takrat ugotovila, da pri maine coonih osebni prostor pač ni ravno koncept, ki bi ga jemali zelo resno še posebej, če jih je več in vsi mislijo, da so idealna odeja. 

Alison Spačal nam je pojasnila, da jo je “najbolj presenetil njihov značaj. Kljub svoji mogočni in divji podobi z zelo značilnim killer look, so v resnici izjemno nežni, uravnoteženi in zelo navezani na človeka. Hkrati so inteligentni, radovedni in radi sodelujejo, kar jih naredi res posebne. Prav ta kombinacija me je najbolj prevzela in me še danes navdušuje.”

Bodite pozorni na to

Kljub svoji velikosti so maine cooni izjemno nežni in družabni. Pogosto sledijo svojim lastnikom, radi sodelujejo pri vsakdanjih opravilih in uživajo v družbi ljudi. So inteligentni in igrivi, zato potrebujejo dovolj gibanja in miselne zaposlitve. Njihova dlaka sicer ne zahteva pretirane nege, vendar jo je priporočljivo redno krtačiti.

Kljub temu da so na splošno zdravi, imajo lahko, tako kot druge pasemske mačke, določene dedne zdravstvene težave. Najpogosteje se omenja hipertrofična kardiomiopatija, bolezen srca, ki lahko dolgo časa poteka brez očitnih znakov. Zato so redni veterinarski pregledi zelo pomembni.

Pri večjih mačkah se lahko pojavi tudi displazija kolkov, ki vpliva na gibanje, redkeje pa policistična bolezen ledvic, ki prizadene ledvice.

“Veliko lahko naredimo že s pravo izbiro odgovornega vzreditelja ter z ustrezno skrbjo. Kakovostna prehrana, primerna telesna teža in dovolj gibanja pomembno prispevajo k zdravju mačke,” svetuje Alison Spačal vsem, ki se zanimajo za nakup teh mačk.

dezurni@styria-media.si

The post “Če bi povedala svojo izkušnjo, bi verjetno kdo debelo pogledal …” appeared first on Tačka.over.net.

Življenje s hišnimi ljubljenčki nas lahko kdaj postavi tudi v neprijeten položaj, ko se moramo odločiti za primerno obliko zdravljenja. Včasih je pri nekaterih poškodbah edina možnost zgolj amputacija poškodovane noge, a izr. prof. dr. Vladimira Erjavec z Veterinarske fakultete v Ljubljani miri, da imajo živali lahko tudi po amputaciji kakovostno in polno življenje.

“Veterinarji se praviloma odločijo za amputacijo takrat, kadar so izčrpane vse druge možnosti, da bi neko stanje pozdravili. Za amputacijo se odločamo tudi takrat, kadar bi zdravljenje povzročalo dolgotrajne bolečine živali,” je uvodoma pojasnila.

Nekatera stanja nujno zahtevajo amputacijo

Amputacija je tako nujna pri novotvorbah, še posebej pri osteosarkomu. Osteosarkom je izjemno agresiven kostni rak, ki povzroča močno bolečino. “Z amputacijo živali odstranimo bolečino, da je lahko življenje še naprej vzdržno. Kljub temu je po amputaciji zaradi osteosarkoma prognoza dokaj slaba. Živali bodo recimo v pol leta, letu vseeno umrle, vendar preostanek življenja živijo brez te neznosne bolečine,” je razložila dr. Erjavec.

Prav tako so amputacije nujne, kadar ima žival zdrobljen sklep, morda več sklepov, kjer so mišice poškodovane. “Pri mačkah se zgodi, da je živec poškodovan na način, da bo cela noga mrtva. Žival je ne čuti, mačka pa nato to nogico vleče za seboj in si povzroča rane. Drugi primer amputacije pa je, kadar pride do hudih vnetij, ki jih nikakor ne moremo pozdraviti, ali pa ko ima žival prirojene deformacije.“

Pri živalih je enostavnejša amputacija zadnje noge, saj nosijo približno 60 do 70 odstotkov teže na sprednjih nogah. Zaradi tega se nato tudi lažje prilagodijo na življenje brez zadnje noge. Vendar lahko tako kot pri drugih kirurških posegih pride tudi do zapletov, opozarja dr. Erjavec, kot so hude krvavitve. A kljub temu gre pri amputacijah za precej rutinski poseg.

Za nekatere lastnike je amputacija čustveno naporna

Pomembno se je sicer zavedati, da amputacija ni neuspeh v zdravljenju, ampak zadnja možnost, da se živali omogoči, da hitreje okreva in da ima bolj kakovostno življenje brez hudih kroničnih bolečin. Dr. Erjavec je povedala, da je za lastnike živali vsekakor težji emocionalni vidik.

“Nekateri lastniki se težko sprijaznijo s tem, da bi bila žival brez ene noge. Potem je zopet odvisno, kakšno življenje ima žival. Če je to športno aktivna žival, bo morda po treh nogah težje hodila. Zunanja mačka bo tako zunaj malo bolj izpostavljena in bo morda težje pobegnila pred nevarnostjo ali pa se počasneje umaknila s ceste. Da bi bila žival brez noge, jim je nekako čustveno ali estetsko nesprejemljivo,” je opisala, ob tem pa poudarila, da se odnos lastnikov v zadnjih letih spreminja in da je takšnih primerov manj kot v preteklosti.

Živali se po amputaciji gibajo precej običajno. Amputacija ne pomeni, da žival ne bo mogla več hoditi na sprehode, je pa v določenem obsegu omejena, je poudarila dr. Erjavec. Prav tako se običajno zelo hitro privadijo na življenje brez noge in shodijo že po enem dnevu ali dveh.

“S tremi nogami plezajo po drevesu”

Odločitev za amputacijo namesto evtanazijo je pogojena s strani človeka in njegovega odnosa z živaljo, meni dr. Erjavec. Če je žival precej aktivna in jo ima človek zelo rad, bo iskal vse možne rešitve, da ji olajša življenje, tudi s protezo. V zadnjih letih se veliko več lastnikov odloči za amputacijo kot pa evtanazijo. To pripisuje dejstvu, da je veliko živali, ki brez noge živijo povsem običajno življenje. Prav tako je objavljenih veliko zgodb s srečnim koncem. “Morda ljudje poznajo nekoga, ki je imel žival brez okončine. Pri mačkah to ni nikakršna težava, sploh če so notranje. Je pa zanimivo, da mačke s tremi nogami tudi plezajo po drevesu. Niso tako omejene, kot si morda mislimo,” je izpostavila.

Po amputaciji je pomembno, da je domače okolje do neke mere prilagojeno. Gladka tla so neprimerna, saj lahko živali hitro spodrsne in se tako dodatno poškoduje. Podlaga mora biti takšna, da lahko žival zlahka vstane, na začetku pa ji seveda pomagajo tudi lastniki. Prav tako mora imeti mehko ležišče, saj so lahko malo bolj podvržene otiščancem. Izjemno pomembno je tudi, da je rana zaščitena, da si je žival ne zgrize. Žival mora imeti zaščitni ovratnik ter bolj mirovati, da se rana lepo zaceli, običajno se šive odstrani po 14 dneh. Amputacijo se tudi opravi tako, da je kost zaščitena z mišicami, da je živali čim bolj udobno.

Po amputaciji se živali ne smejo preveč zrediti

Največjo napako, ki jo lahko naredijo lastniki po amputaciji, je nepazljivost pri sami skrbi za rano. Če si žival namreč zgrize rano in se ta odpre, lahko posledično pride do infekcije ali celo sepse. Dr. Erjavec sicer miri, da so takšni primeri izjemno redki, saj zdravljenje običajno poteka brez težav.

Med drugim pa lastnikom živali z amputirano okončino svetuje fizioterapijo, v kolikor si jo le lahko privoščijo. “To velja tudi za kasneje, če žival ne bi imela proteze, pa bi lastnik opazil, da ima večje težave z osteoartritisom ali pa da bi se drža živali začela spreminjati. Velikokrat se živali upognejo v eno stran, v tem primeru bi zagotovo predlagala fizioterapijo. Pomembna stvar je tudi, da se živali ne zredijo preveč, saj je v tem primeru teža večja na preostale tri okončine in lahko pride do še večjih težav.“

Dodala je, da se najhitreje in najbolje prilagodijo na amputacijo prav mačke, še posebej, kadar imajo amputirano zadnjo okončino. Prav tako se manjši psi hitreje privadijo na življenje brez okončine kot večji. Pri slednjih se težava pojavlja predvsem pri vstajanju, pri čemer jim morajo ljudje več pomagati. Kljub temu pa se vseeno dobro privadijo na trinožno življenje.

Fascinanten veterinarski primer opisali tudi v ugledni reviji

V spominu ji je ostal en primer, ki se sicer ni končal z amputacijo, vendar je bil poseben v vseh vidikih. “Mačka je imela zlomljeno sprednjo nogo, torej obe podlaktni kosti. Imela pa je tudi obsežno nekrozo kože po celotnem obsegu okončine, od komolca do šape, pri čemer je bila praktično cela tačka brez kože,” je pripovedovala dr. Erjavec ter izpostavila, da so se znašli pred veliko dilemo, kaj pravzaprav storiti. Lastnica mačke je bila njihova študentka, ki je želela poskusiti vse načine zdravljenje pred amputacijo. “Zdravljenje je trajalo tri mesece. Celo okončino smo zdravili z medicinskim medom. Fascinantno je bilo, da se je cela koža zarasla nazaj, tudi z dlako, ostala je zgolj ena majhna brazgotina.“

Primer so tudi opisali in ga objavili v ugledni reviji, saj so bili vsi navdušeni nad dejstvom, da se lahko okončina tako obnovi. Kako se je mačka sicer poškodovala, ne vedo.

Za konec je pojasnila, da je odločitev za amputacijo seveda stvar lastnika. “Če se lastnik odloči za nekaj, ga je težko prepričevati v drugačno, saj bi potem verjetno vse te frustracije pripisoval veterinarju, ker ga je v to prepričal,” je povedala ter dodala, da je življenje brez okončine za živali prav tako lahko kvalitetno.

LJUBITELJI ŽIVALI POZOR: V nedeljo 31. maja nas v Novi Gorici čaka brezplačen in dobrodelen dogodek: Festival za ljubitelje živali. Dogodek bo na Trgu Edvarda Kardelja 1 v Novi Gorici in v parku ob avtobusni postaji, v primeru slabega vremena ga premikamo na 14. junij. Več o dogodku TUKAJ .

ksenja.znidarsic@styria-media.si

The post “Nekateri se težko sprijaznijo s tem, da bi bil pes brez ene noge” appeared first on Tačka.over.net.

• Zgornja meja je pet živali v avtomobilu.
• Potrdilo EU o hišnih živalih je še naprej obvezno, vendar z dodatnimi podatki.
• Nova pravila se uvajajo postopoma.

Evropska unija je natančneje opredelila pravila za zasebni prevoz hišnih živali. Na splošno ostaja veliko nespremenjenega, vendar so smernice jasnejše. Nova uredba EU naj bi prispevala k preprečevanju ali boju proti boleznim, ki se prenašajo z ali na živali, poroča ADAC.

Novo: največ pet živali

Po novem bo omejeno število živali, ki jih je dovoljeno prevažati v avtomobilu, in sicer na največ pet živali. S tem želi EU jasneje razlikovati med zasebnim potovanjem in komercialnim prevozom živali. Pravilo še naprej velja za klasične hišne živali v potniškem prometu: pse, mačke in izrecno tudi dihurje. Omejitev na pet živali ne velja za neposlovna potovanja, kot so počitniška potovanja ali selitve.

Kdor prevaža več živali, je podvržen strožjim zakonskim zahtevam. Izjeme še naprej veljajo na primer za tekmovanja/razstave z ustreznim dokazilom.

Natančnejša ureditev vstopa in vrnitve

Nove določbe natančneje opisujejo, kaj je treba upoštevati pri vstopu iz države, ki ni članica EU. To velja tudi za primere, ko živali le potujejo skozi EU. Novost je tudi, kako ravnati v situacijah, ko žival ne sme vstopiti v tretjo državo in se mora vrniti v EU. Za to zdaj obstajajo fiksni postopki in zahteve.

Potrdila o hišnih živalih bodo vsebovala dodatne podatke

Potrdila o hišnih živalih in zdravstvena spričevala morajo v prihodnje vsebovati dodatne podatke. To vključuje tudi jasnejšo navedbo države porekla (koda porekla). EU želi s tem predvsem poenostaviti kontrole in preprečiti nesporazume.

Kdor si želi prihraniti težave, naj dokumente natančno preveri pravočasno pred odhodom na pot.

Potovanje s psom in mačko: kaj ostaja enako

Za potovanja znotraj EU vsaka žival potrebuje veljaven potni list za hišne živali. Pri vstopu iz držav, ki niso članice EU, je še naprej potrebno zdravstveno spričevalo. Nove določbe tega ne spreminjajo. Enake ostajajo tudi obveznosti lastnikov. Hišne živali morajo biti jasno označene, večinoma z mikročipom, in imeti veljavno cepljenje proti steklini. Odvisno od države izvora se lahko zahteva tudi dodatni test na protitelesa.

Uvedba pravil EU do leta 2028

Nova pravila EU ne začnejo veljati vsa takoj. Del velja že zdaj, druga pravila bodo sledila kasneje. Večina sprememb, vključno z zgornjo mejo za živali, ki potujejo z lastniki, velja od srede, 22. aprila. Od 1. oktobra 2026 bodo obvezna nova veterinarska spričevala. Posodobljene potne listine za hišne živali in nove zahteve glede identifikacije bodo obvezne od 1. januarja 2028.

The post EU zaostruje predpise o hišnih ljubljenčkih appeared first on Tačka.over.net.

Chausie je izjemno aktivna, inteligentna in zelo navezana mačka, ki potrebuje veliko gibanja in pozornosti svojega skrbnika. Najbolje se počuti pri skrbnikih, ki ji lahko omogočijo veliko prostora, gibanja, plezalne površine in vsakodnevno interakcijo. Mnogi skrbniki zato zanjo uredijo posebne zunanje prostore ali notranje prostore, kjer ima na voljo različne plezalne elemente in igrače. Običajno je ne priporočajo družinam z zelo majhnimi otroki ali manjšimi hišnimi živalmi.

Ime Chausie (izgovori se “čav-si”) izhaja iz latinskega imena Felis chaus, ki pomeni “džungelska mačka”. Sodobna pasma Chausie se je začela oblikovati v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Združenih državah Amerike. Rejci so džungelsko mačko križali z nekaterimi domačimi pasmami, med njimi z orientalsko kratkodlako mačko, bengalsko mačko in abesinko. Cilj je bil ohraniti videz divje mačke, hkrati pa ustvariti pasmo, ki bo primerna za bivanje s človekom.

Preberite še: Kako psa učinkovito zaščititi pred bolhami in klopi

Velika in zelo pametna mačka

Chausie spada med večje domače pasme mačk, samci lahko tehtajo tudi 11 kilogramov. Gre za zelo atletsko grajeno mačko. Na ušesih ima pogosto šopke dlake, podobne risjim, kar spominja na njen divji izvor. Njena dlaka ne zahteva veliko nege, običajno zadostuje tedensko krtačenje.

Zelo se navežejo na skrbnike in z njimi pogosto ustvarijo močne vezi. Poleg gibanja in igre potrebujejo tudi velike mentalni stimulacije, saj so zelo pametne. Zaradi visoke inteligence se pogosto dobro nauči tudi hoje na povodcu, zato jo nekateri skrbniki brez težav vzamejo s seboj na sprehod ali celo na potovanje.

Preberite še: Miniaturna puma: Abesinka je najpametnejša pasma mačke na svetu

The post Chausie: Spada med pet največjih pasem mačk na svetu appeared first on Tačka.over.net.

Njihov barvni razpon sega od rubinasto rdečih tonov do srnje rjavih in srebrnkasto modrih odtenkov, prepoznamo jih še po izrazito mandljastih očeh, velikih ušesih ter dolgem, vitkem telesu. 

Čeprav spominja na eksotično in divjo mačko, gre v resnici za eno najstarejših pasem mačk na svetu. Nedavne genetske raziskave ponujajo vpogled v možen izvor te pasme, ki ga umeščajo na obalo Indijskega oceana in v območja jugovzhodne Azije. Strokovnjaki domnevajo, da so bile pri oblikovanju pasme, kot jo poznamo danes, uporabljene mačke tako iz Azije kot iz Evrope.

Abesinke so sicer ocenjene kot najpametnejša pasma mačk. Po zanimivem seznamu desetih najpametnejših pasem mačk, ki ga je oblikoval CatTime, se abesinke uvrščajo na prvo mesto.

Rade se igrajo

Abesinka je izjemno inteligentna, zelo družabna in tudi atletska pasma. So izvrstne plezalke in skakalke, ki potrebujejo veliko zaposlitve in gibanja.  znana po svoji inteligenci in okretnosti, velja za eno najbolj družabnih in atletskih pasem.

Najraje imajo okolja, kjer lahko raziskujejo, plezajo po visokih površinah in uživajo v navihanem igranju s skrbniki in ostalimi živalskimi prijatelji. Čeprav niso izrazito crkljive, rade preživljajo čas s svojo človeško družino in znano je, da lahko brez redne pozornosti in naklonjenosti zapadejo v depresijo.

Preberite še: To so najpogostejša imena mačk v Sloveniji

The post Miniaturna puma: Abesinka je najpametnejša pasma mačke na svetu appeared first on Tačka.over.net.

“Kašelj, kihanje, hripavost ali spremenjen glas pri psu ali mački niso zgolj prehodna nadloga. Dihala so prva obrambna linija telesa pred virusi, bakterijami in dražilci iz okolja,” pojasnjuje Maja Stopar dr. vet. med iz Vetpromet. Ko ta obramba popusti, se lahko po njenih navedbah razvijejo različne bolezni zgornjih dihal, ki so sicer pogosto blage, a lahko brez ustrezne podpore in zdravljenja vodijo v dolgotrajnejše težave ali zaplete.

Dodaja, da so bolezni dihal pogostejše v tem letnem času: “Prehodna obdobja, predvsem jesen in zima, prinašajo več dejavnikov tveganja hkrati, ki lahko vplivajo na zdravje dihal in povečajo dovzetnost za okužbe.” Razlog so tudi nižje temperature in več vlage, pogostejše bivanje v zaprtih prostorih, kjer se povzročitelji lažje širijo, stres (spremembe rutine, potovanja, bivanje v hotelih za živali), oslabljen imunski sistem, zlasti pri mladičih, starejših živalih in kroničnih bolnikih.

“Pri psih ima dodatno vlogo tudi več notranjega preživljanja časa, druženja z drugimi psi (pasji parki, pasji hoteli), kar ustvarja idealno okolje za širjenje okužb dihal,” opisuje. 

Gre za praviloma nalezljive bolezni

Bolezni zgornjih dihal so praviloma nalezljive in se širijo kapljično ali z neposrednim stikom, zato se pogosto pojavljajo tam, kjer se živali zadržujejo skupaj. Strokovnjakinja pravi, da so pri mačkah okužbe zgornjih dihal še posebej pogoste v gospodinjstvih z več mačkami, zavetiščih in drugih okoljih, kjer stres dodatno oslabi imunski odziv.

Pri mačkah se okužbe zgornjih dihal pogosto pojavljajo v okviru t. i. mačjega respiratornega kompleksa (Feline Respiratory Complex – FRC): “Gre za skupek virusnih in bakterijskih okužb, pri katerih imata najpomembnejšo vlogo mačji kalicivirus in herpesvirus.”

Po njenih besedah so tudi pri psih okužbe zgornjih dihal pogoste, zlasti v okoljih, kjer prihaja do tesnih stikov med več živalmi, na primer pasjih parkih, hotelih za pse, gospodinjstvih z več psi: “Najpogosteje se pojavljajo kot del nalezljivih sindromov, pri katerih se virusne okužbe pogosto zapletejo s sekundarnimi bakterijskimi vnetji.”

Kužni kašelj pri psih

“Kužni kašelj (infekcijski traheobronhitis) je ena najpogostejših nalezljivih bolezni dihal pri psih. Gre za kompleksno okužbo, ki jo povzročajo virusi in bakterije ter je izjemno nalezljiva,” opozarja Maja Stopar.

Kužni kašelj se pri psih pogosto začne kot virusna okužba, pri čemer ima pomembno vlogo virus pasje parainfluence: “Ta oslabi zaščitno funkcijo dihalne sluznice, kar omogoči, da se naknadno pridružijo bakterijske okužbe. Med najpogostejšimi povzročitelji je bakterija Bordetella bronchiseptica, ki pomembno prispeva k izrazitejšemu in dolgotrajnejšemu poteku bolezni.”

Značilni znaki:

• suh, dražeč kašelj (pogosto opisan kot ‘gosje trobljenje’),

• kašelj, ki se okrepi ob vznemirjenju ali pritisku na vrat,

• kljub kašlju je splošno počutje živali pogosto še dobro.

Večina primerov po navedbah veterinarke poteka blago, vendar se lahko pri mladičih, starejših psih ali živalih z oslabljenim imunskim sistemom razvijejo zapleti: “Prav kombinacija virusov in bakterij pa je razlog, da so znaki bolezni pri nekaterih psih izrazitejši in dolgotrajnejši.”

Mačji kalicivirus (FCV)

Strokovnjakinja iz Vetpromet pojasnjuje, da je mačji kalicivirus (Feline calicivirus – FCV) eden najpomembnejših povzročiteljev okužb zgornjih dihal pri mačkah in predstavlja osrednji del mačjega respiratornega kompleksa (FRC).

Okužba se pogosto kaže s:

• kihanjem,

• izcedkom iz nosu in oči,

• vnetjem ustne votline, žrela,

• splošnim slabšim počutjem,

• pri nekaterih mačkah se lahko pojavijo tudi razjede v ustih

• in dolgotrajnejše ali ponavljajoče se težave.

“Bolezen je zelo nalezljiva in se hitro širi v okoljih, kjer živi več mačk skupaj, zlasti v zavetiščih in gospodinjstvih z več mačkami. Stres, druge bolezni in oslabljen imunski sistem lahko potek bolezni še poslabšajo,” opisuje. 

Pravi še, da pomemben del preventive pri mačkah predstavlja redno cepljenje proti kužnim boleznim, ki vključuje zaščito proti mačjemu kalicivirusu. Cepljenje sicer vedno ne prepreči okužbe, lahko pa pomembno zmanjša težo kliničnih znakov, pogostost zapletov in dolgoročne posledice bolezni.

Mačke z okužbami zgornjih dihal so pogosto apatične, imajo izcedek iz oči ali nosu in se umikajo v mirne, temne prostore.

Hripavost in laringitis (vnetje grla)

“Laringitis je vnetje grla in glasilk, pri katerem je hripavost eden najpogostejših kliničnih znakov. Do vnetja lahko pride tako pri psih kot pri mačkah,” navaja strokovnjakinja. 

Pri psih lastniki težavo pogosto opazijo kot spremenjen ali oslabljen lajež, boleče požiranje in suh kašelj, pri mačkah pa kot hripavo, tišje ali zmanjšano mijavkanje.

Vzroki za razvoj laringitisa in z njim povezane hripavosti so lahko:

• okužbe,

• vdihavanje hladnega zraka ali dražilcev,

• stres,

• mehanski dražljaji,

• pri psih je pogost dodatni dejavnik tudi uporaba ovratnic.

Kot pojasnjuje Maja Stopar, se vnetje grla pogosto ne pojavi samostojno, temveč je povezano z vnetjem drugih delov zgornjih dihal in se lahko razširi tudi na žrelo, kjer se razvije faringitis. Vnetje grla (laringitis) se pri psih in mačkih hitro razširi tudi na žrelo (faringitis).

Faringitis (vnetje žrela)

Vnetje žrela pogosto nastane kot del širše okužbe zgornjih dihal, ko se vnetje iz nosne votline ali grla razširi na žrelo: “Zaradi bolečine in draženja sluznice ima žival težave pri požiranju, kar se lahko hitro odrazi tudi v spremembah vedenja in apetita.”

Lastniki lahko opazijo:

• boleče ali oteženo požiranje,

• zmanjšan apetit ali zavračanje hrane,

• pogosto požiranje ali slinjenje,

• nelagodje ob dotiku predela vratu,

• tih, suh kašelj,

• pri mačkah tudi spremenjeno ali oslabljeno mijavkanje.

“Pri mačkah se faringitis pogosto pojavlja skupaj z virusnimi okužbami zgornjih dihal, ki povzročajo tudi kihanje, izcedek iz nosu in oči,” pravi veterinarka.

Pozor, sirupi za ljudi so lahko za živali smrtno nevarni

Ob pojavu kašlja, hripavosti ali oteženega dihanja strokovnjakinja priporoča posvet z veterinarjem, ki oceni, ali gre za blago, samoomejujočo bolezen ali stanje, ki zahteva specifično zdravljenje.

“Pri psih je pri preprečevanju kužnega kašlja pomemben tudi preventivni pristop. Redno cepljenje proti nalezljivim boleznim, ki vključuje zaščito proti virusu parainfluence pri psih in calici ter herpes virusu pri mačkah, lahko bistveno zmanjša tveganje za hujši potek bolezni in zaplete, zlasti pri psih, ki se pogosto družijo z drugimi psi,” pravi. 

Poleg veterinarske oskrbe lahko veliko naredimo tudi s podporo doma:

• počitek in omejitev fizičnih naporov,

• izogibanje hladnemu in vlažnemu zraku,

• uporaba drugih zaščitnih sredstev namesto ovratnice,

• zagotavljanje zadostne hidracije,

• uporaba sirupa za pomoč pri kašlju, ki je namenjen izključno živalim (sirupi za ljudi so lahko za živali zelo nevarni, saj največkrat vsebujejo umetna sladila, ki lahko živalim zelo škodujejo in povzročijo celo smrtno ogroženost).

Pomembno vlogo ima tudi podpora imunskemu sistemu. Med boleznijo so živali izpostavljene povečanemu oksidativnemu stresu, ki lahko upočasni okrevanje. Zato se v praksi pogosto uporablja sirup, ki pomaga:

• pomiriti razdraženo sluznico dihal,

• podpreti naravne obrambne mehanizme telesa,

• olajšati dihanje in kašelj med okrevanjem.

“Pri obvladovanju bolezni dihal pa ni pomembno le prepoznavanje znakov, temveč tudi razumevanje, kako lahko lastniki s primernimi ukrepi olajšajo potek bolezni in podprejo splošno dobro počutje živali,” dodaja Maja Stopar dr. vet. med: “Psu ali mački lahko pomagate s sirupom, ob slabšanju stanja pa je priporočljiv obisk veterinarja.”

Kdaj je potreben takojšen obisk veterinarja?

Ne glede na letni čas obstajajo znaki, ki jih pri psih in mačkah ne smemo spregledati, saj lahko kažejo na resnejšo bolezen dihal ali zaplete, ki zahtevajo hitro veterinarsko obravnavo: “Posebej pomembno je, da lastniki ukrepajo pravočasno, saj lahko zgodnje posredovanje bistveno vpliva na potek bolezni in okrevanje živali.” Ukrepati je treba, ko je prisotno:

• Oteženo ali pospešeno dihanje,

• modrikasta sluznica,

• visoka telesna temperatura,

• apatija, izguba apetita,

• dolgotrajen kašelj, ki se slabša.

“V teh primerih ne gre več za preprosto prehladno obolenje, temveč gre lahko za resnejšo okužbo spodnjih dihal ali druge zaplete,” pravi. 

Ali se bolezni dihal prenašajo na ljudi?

“Lastnike pogosto skrbi, ali so bolezni dihal pri hišnih ljubljenčkih nevarne tudi za ljudi. V večini primerov gre za obolenja, ki so specifična za pse ali mačke in se na človeka ne prenašajo. Povzročitelji teh bolezni so prilagojeni živalskemu dihalnemu sistemu, zato za zdrave ljudi praviloma ne predstavljajo tveganja,” je pomirila veterinarka. 

Kljub temu strokovnjaki priporočajo osnovne higienske ukrepe, kot sta umivanje rok po stiku z bolno živaljo in izogibanje tesnemu stiku v času bolezni, kar je dobra praksa predvsem v gospodinjstvih z otroki, starejšimi ali osebami z oslabljenim imunskim sistemom.

“Redno cepljenje, zmanjševanje stresa ter pravočasno ukrepanje ob prvih znakih bolezni so ključni dejavniki za ohranjanje zdravih dihal pri psih in mačkah,” je sklenila. 

Preberite še: Zakaj so na Nizozemskem prepovedali določene pasme mačk?

The post Ste že slišali za mačji kalicivirus? Bolezen je med mačkami zelo nalezljiva appeared first on Tačka.over.net.