V nadaljevanju preberite:

• Kaj moramo skrbniki psov preveriti in na kaj moramo biti pozorni po koncu dopustov.
• Kaj lahko prekomerna vlaga v sluhovodu naredi psom?
• Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve.

“Konec poletja za večino ljudi pomeni vrnitev z dopustov in postopno vračanje v običajen ritem. Tudi za pse pa so poletni meseci precej drugačni od preostanka leta,” opozarja dr. vet. med. Maja Stopar iz VetPromet. 

Psi poleti preživijo več časa zunaj, potujejo z nami, se kopajo v morju, jezerih, rekah ali bazenih, hodijo po drugačnih terenih ter so bolj izpostavljeni vročini in različnim vplivom iz okolja.

“Nekatere posledice se lahko pokažejo šele po vrnitvi domov, spremembe pa lastniki sprva pripišejo utrujenosti ali vrnitvi v običajno rutino. Konec avgusta je zato primeren čas, da preverimo ušesa, kožo in tačke ter opazujemo morebitne spremembe v apetitu, počutju in telesni zmogljivosti,” svetuje Maja.

Preberite še: Takšni psi imajo hude vedenjske težave

Kaj pa kopanje pomeni za ušesa?

Morje, jezera, reke in bazeni so bili za številne pse letos, tudi zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, pogosta ohladitev. Pogosto kopanje in hlajenje z vodo pa pomenita tudi večjo izpostavljenost kože in ušes vlagi.

“Prekomerna vlaga v sluhovodu, tudi zaradi plavanja, je eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za vnetje zunanjega sluhovoda. Med značilnimi znaki so stresanje z glavo, praskanje po ušesih, pordelost, občutljivost in neprijeten vonj,” opozarja veterinarka. 

Pri psih, ki so pogosto v stiku z vodo, po njenem nasvetu prverimo tudi kožo: “Vztrajna srbečica, pordelost ter mesta, ki jih pes pogosto liže ali praska, lahko kažejo na težave, ki zahtevajo veterinarsko obravnavo. Pravilno vzdrževana klorirana voda v bazenih za večino psov ne predstavlja težave, zaužitje večjih količin pa lahko povzroči prebavne težave. Če bruhanje ali driska vztrajata, je potreben posvet z veterinarjem.”

Strupene bakterije tudi v Bohinjskem jezeru

“Cianobakterije so naraven del skoraj vseh vodnih ekosistemov, nekatere pa lahko proizvajajo strupene snovi – cianotoksine. Julija letos so pristojni potencialno strupene cianobakterije med spremljanimi vodami zaznali v Bohinjskem jezeru. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je njihova rast najintenzivnejša predvsem v ribnikih in jezerih z mirno vodo,” pravi veterinarka. 

Pojasnjuje, da so jim psi lahko izpostavljeni s pitjem vode, lizanjem mokre dlake ali zeleno obraslih kamnov ob vodi, pa tudi ob stiku z ribami ali drugimi poginulimi živalmi. Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve. Med opozorilnimi znaki so bruhanje, močno slinjenje, drgetanje, motnje koordinacije in mišični krči. Takšni simptomi zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč.

“Če v vodi opazimo cianobakterijsko goščo, psu preprečimo kopanje in pitje vode. Če je bil z njo že v stiku, ga čim prej speremo s čisto vodo in preprečimo lizanje dlake,” svetuje.

Leptospiroza: tveganje po stiku z vodo, ki ga ne vidimo

“Poleg cianobakterij je pri psih, ki so se poleti veliko gibali in kopali v naravi, pomembna tudi leptospiroza. Gre za bakterijsko bolezen, s katero se pes lahko okuži ob stiku z vodo, mokro zemljo ali okoljem, onesnaženim z urinom okuženih živali, zlasti glodavcev. Bakterije lahko v telo vstopijo skozi sluznico ali poškodovano kožo,” še opozarja Maja. 

Tveganje je povezano predvsem z vlažnim okoljem in stoječimi oziroma počasi tekočimi vodami: “Psu nikoli ne dovolimo, da bi pil iz stoječe vode, posebej ne iz luž.”

Prvi znaki so lahko precej neznačilni: utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska. Pri težjem poteku lahko leptospiroza prizadene predvsem ledvice in jetra. Če se po poletnih aktivnostih pojavijo takšne težave, veterinarju povejmo tudi, kje se je pes kopal in gibal.

“Leptospiroza je pomembna tudi zato, ker je zoonoza, kar pomeni, da se lahko okužba prenese tudi na človeka. Pri psih je zato poleg izogibanja potencialno onesnaženim vodam pomembna ustrezna preventivna zaščita s cepljenjem,” še opozarja.

Cepljenje proti leptospirozi je potrebno prav vsako leto, da se vzdržuje primerna zaščita pred okužbo, prenosom bakterij, izločanjem bakterij z urinom, ter poškodbami ledvic ali celo poginom živali. Dodaja da pitje iz luž in drugih stoječih voda lahko pomeni tveganje za okužbo z leptospirozo.

Če se jeseni ali pozimi pojavijo ti nepojasnjeni simptomi …

Pri psih, ki so poletje preživeli v tujini, se zdravstveno spremljanje ne konča nujno z vrnitvijo domov. Hrvaška, Italija, Grčija, Črna gora in Albanija so med priljubljenimi poletnimi destinacijami slovenskih dopustnikov, številni pa tja potujejo tudi s psi.

Na območju Sredozemlja so prisotne bolezni, ki jih prenašajo komarji, peščene muhe in klopi. Med njimi sta srčna glista in lišmanioza, tveganje pa se med posameznimi državami in območji razlikuje.

“Pes je lahko ob vrnitvi videti popolnoma zdrav. Pri srčni glisti se klinični znaki lahko pojavijo šele več mesecev po okužbi. Med njimi so kašelj, slabša telesna zmogljivost, hitrejša utrujenost in oteženo dihanje,” opisuje veterinarka. 

Tudi okužba z Leishmania infantum, ki jo prenašajo peščene muhe, lahko dalj časa poteka brez očitnih znakov: “Če se jeseni ali pozimi pojavijo nepojasnjena utrujenost, hujšanje, spremembe na koži, kašelj ali druge zdravstvene težave, veterinarju povejmo tudi, kje je pes preživel poletje.”

Dodaja, da je pomemben tudi čas testiranja, saj nekaterih okužb neposredno po vrnitvi še ni mogoče zanesljivo dokazati. Veterinar lahko glede na destinacijo, uporabljeno zaščito in tveganje presodi, ali in kdaj je testiranje smiselno.

Opozarja še, da se nekatere okužbe, ki jim je pes lahko izpostavljen na območju Sredozemlja, lahko pokažejo šele več mesecev po vrnitvi domov.

The post Kdaj so za pse nevarni že kamni ob vodi appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Najbolj pogosto ime za mačkone v Sloveniji je Miki.
• Med najbolj priljubljenimi imeni so tudi Muri, Piki, Miško in Oli.
• Mačkoni dobivajo tudi imena priljubljenih junakov, med njimi so na primer Simba, Garfield, Tom in Jerry.

Najbolj priljubljeno ime za mačkone v Sloveniji je Miki, ki ga ima 1.857 mačkonov. Miki je v Sloveniji kar tradicionalno ime za mucke, čeprav bi ga prej povezali z miško kot muckom.

Imenu Miki sledijo Muri, ki ga ima 927 mačkonov, Piki s 691, Miško s 589 in Oli s 588 mačkoni. Med prvimi desetimi so še Tom (568), Simba (508), Tomi (447), Muc (424) in Čarli (371). Med najpogostejšimi imeni je torej tudi klasičen Piki, ki ga ima v Sloveniji tudi veliko psov. Po našem zadnjem povpraševanju o imenih psov v Sloveniji je bilo ime Piki na tretjem mestu in ga je nosilo 1.829 psov. Zanimivo je, da je pri samičkah podobno ime Pika še pogostejše, saj ga nosi največ registriranih muck v Sloveniji. Podatke o imenih za mucke lahko preverite TUKAJ. 

Med najbolj priljubljenimi imeni najdemo še številna kratka in simpatična imena: Felix je na 11. mestu z 361 mačkoni, sledijo Piko (355), Max (353), Lumpi (343), Loki (330), Tačko (307), Bučko (300) in Sivko (300).

Tudi pri samčkih Slovenke in Slovenci izbiramo imena, ki jih poznamo iz risank in filmov: Simba je med desetimi najpogostejšimi imeni, Garfield je na 21. mestu z 249 mačkoni, Jerry pa na 27. mestu z 222. Med priljubljenimi so na primer tudi Loki, Tiger in Oliver.

V nadaljevanju  objavljamo še ostala imena s seznama prvih 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji: Tigi (285), Jack (265), Garfield (249), Srečko (241), Bine (237), Bobi (229), Hugo (226), Taček (224), Jerry (222), Tiger (220), Oliver (211), Puhi (205), Leo (198), Maco (194), Vili (193), Lucky (192), Sky (185), Garfi (177), Pablo (176), Tobi (174), Blacky (171), Mišo (170), Maks (169), Čili (168), Jaka (167), Mac (164), Oskar (161), Timi (156), Medo (153), Muki (152), Belko (139) in Rudi (138).

Podatke iz registra so nam poslali z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Preberite še: Najpogostejša imena konjev v Sloveniji

The post 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

Skrbnica skoraj štirimesečnega psička je na družbenem omrežju Facebook delila novico, da je kuža po kopanju v jezeru Jasna poginil. Zapisala je, da se je pes zastrupil in kmalu zatem poginil. Skrbnica je prav tako opozorila, da naj bi tamkajšnja veterinarska ambulanta obravnavala že več primerov zastrupitev, po njenih informacijah pa naj bi zaradi zastrupitve na isti lokaciji že poginil mladiček.

S PU Kranj so medtem sporočili, da so bili kranjskogorski policisti včeraj zvečer obveščeni o poginu kužka na območju Kranjske Gore. Na podlagi obvestila in zaznanih objav na družbenih omrežjih so začeli s preverjanjem in bodo v primeru ugotovljenih elementov prekrška ali uradno pregonljivega dejanja ustrezno ukrepali oziroma o tem obvestili druge pristojne inštitucije.

dezurni@styria-media.si

The post Po kopanju v znanem jezeru poginil kuža: Gre znova za zastrupitev? appeared first on Tačka.over.net.

Med poletnimi dopusti in šolskimi počitnicami so pasji in mačji hoteli praviloma najbolj zasedeni. To potrjujejo tudi izkušnje ponudnikov hotelskih storitev za živali v Mariboru in okolici. Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, sta za STA poudarila ponudnika.

Pasji del je trenutno poln

V Royal Dog and Cat, pasjem in mačjem salonu ter hotelu v Spodnjih Žerjavcih v občini Lenart, lahko sprejmejo 19 psov in deset mačk. Kot je povedala vodja hotela Lidija Kocbek, je pasji del trenutno poln, pri mačkah pa je še nekaj prostora. Največja gneča je poleti, med šolskimi počitnicami in ob koncih tedna, predvsem od petka do nedelje. Čez leto je zasedenost bolj zmerna, imajo pa tudi dnevno varstvo.

Kocbek, ki hotel vodi tretje leto, je povedala, da je pred prvim daljšim bivanjem psa pri njih obvezen spoznavni obisk, nato pa ga postopoma uvajajo v varstvo. Če pes ni primerno socializiran in bi lahko ogrožal druge živali, ga zavrnejo. Čeprav je največja kapaciteta 19 psov, si Kocbek prizadeva, da jih je običajno od deset do 12, saj se tako lahko vsakemu posveti.

Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, je povedala Kocbek, ki delo opisuje kot način življenja. Lastnike praviloma vsak dan s kratkimi sporočili ali video posnetki obvešča o njihovih psih, saj želi, da vedo, da je žival na varnem in da se ima dobro.

Pri mačkah je pristop drugačen, saj se vsaka ne prilagodi bivanju v hotelu. Z lastnikom se zato o pristopu pred prihodom podrobno pogovorijo, se je pa že zgodilo, da je morala mačka zaradi tega, ker ni jedla, domov.

Podobno poletno polno zasedenost opažajo tudi v Pasjem hotelu in varstvu pri Oliju v Mariboru. Sonja Zupanič, ki je hotel z možem začela voditi leta 2023, je povedala, da je poleti popolnoma poln. Prenoči lahko približno šest psov, čez dan pa sprejemajo pse tudi v dnevno varstvo.

Tudi pri Oliju je v ospredju varnost, je povedala Zupanič. S psi se čez dan, kadar vreme dopušča, družijo na prostem v ograjenem prostoru. Po potrebi jih ločujejo glede na velikost in značaj, ponoči pa imajo na voljo tudi ločene bokse. Zupanič je poudarila pomen počitka, nadzora pri igri in sprehodov dvakrat na dan. Pri varstvu upoštevajo tudi prehranske posebnosti posameznih psov, zaprti boksi pa nekaterim pomagajo, da se lažje umirijo, saj so jih vajeni že doma.

Da je pri varstvu pomemben predvsem odnos do živali, meni tudi lastnica malega pomeranca Pabla Andreja Klejnošek. Pablo je v pasjem hotelu že preživel nekaj dopustov, Klejnošek pa od hotela pričakuje “varno, odgovorno in ljubeče varstvo”, dovolj gibanja in pozornosti, upoštevanje potreb in rutine psa ter dobro komunikacijo z lastnikom. “Skratka, da kužke tretirajo kot čuteča bitja,” je poudarila. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Sloveniji sicer registriranih 77 hotelov za hišne živali. Od teh jih 50 sprejema samo pse, 19 jih je za pse in mačke, osem pa samo za mačke.

The post Svoje delo opisuje kot način življenja appeared first on Tačka.over.net.

V petek se je v Londonu odvila svetovna premiera filma Ridleyja Scotta Zvezde nad tišino, kjer v središču pozornosti ni bil priljubljeni igralec Jacob Elordi, ki ga poznamo iz romantičnih filmov The Kissing Booth. Tokrat je bil v ospredju njegov pasji soigralec Rak Jasper. Kosmatinec je pred fotografsko steno povsem zasenčil igralca in v zameno za priboljške pridno ubogal vsa njegova navodila. 

Rak Jasper je pasme belgijski ovčar malinois, ki spada med ene najbolj priljubljenih delovnih pasem. Prvotno so bili belgijski ovčarji vzrejeni kot delovni in aktivni psi, ki imajo zelo visoko potrebo po gibanju. Prav tako so izjemno inteligentni, hitri in odporni. A pasma vsekakor ni za vsakogar, več o pasmi TUKAJ. 

Film je posnet po knjižni uspešnici Petra Hellerja in spremlja pilota Higa (Jacob Elordi), ki si je skupaj z vojaškim strokovnjakom za preživetje Bangleyjem (Josh Brolin) v postapokaliptičnem svetu ustvari zatočišče. A nekega dne ujame radijski signal, ki njegovo življenje postavi na glavo.

The post To je pes, ki je zasenčil priljubljenega igralca appeared first on Tačka.over.net.

Pomembno je, da se postopki zaključijo na podlagi ugotovljenih dejstev in v okviru pristojnosti posameznih institucij, so v današnjem sporočilu poudarili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

“Večina kmetov za svoje živali skrbi odgovorno”

Ob informacijah, da naj bi bilo poginulo govedo s kmetije Marjana Špura, ki je kot strokovnjak za govedorejo zaposlen v Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, so v KGZS navedli, da gre za samostojen zavod, ki kot delodajalec samostojno odloča o morebitnih ukrepih zoper svojega zaposlenega. “KGZS se v odločanje zavoda o delovnopravnih ukrepih ne more in ne sme vmešavati,” so navedli.

Poudarili so, da je vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo in da mora vsak, ki je za takšna dejanja odgovoren, zanje prevzeti polno odgovornost. Prav tako je nesprejemljivo javno stigmatiziranje posameznikov, še preden pristojni organi zaključijo svoje postopke in so znane vse okoliščine primera, so dodali.

V zbornici so ponovili, da gre za posamičen primer suma, ki ne odraža stanja v slovenskem živinorejskem sektorju, ter da velika večina slovenskih kmetov za svoje živali skrbi odgovorno, strokovno in predano, saj so dobrobit živali, njihovo zdravje in kakovost reje temelj njihovega dela. Še naprej bodo spodbujali k odgovorni reji, strokovnemu izobraževanju in ozaveščanju ter ostali zavezani ničelni toleranci do vseh oblik mučenja in zanemarjanja živali, so zapisali.

O sumu hudega zanemarjanja oziroma mučenja živali na kmetiji v občini Križevci je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin javnost obvestila minuli petek. Kot so sporočili, so našli pet poginjenih govedi, tri živali pa v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju. Eno žival so morali evtanazirati, preostali dve živi govedi pa so odvzeli lastniku.

The post “Vsakršno mučenje ali zanemarjanje živali nesprejemljivo” appeared first on Tačka.over.net.

Na območju dalmatinskega otoka Žirje je eden od njih med lovom na tune ujel že drugo manto v kratkem času. Žival, ki jo je opisal kot veliko zver, je po poročanju lokalnih medijev nato nepoškodovano izpustil nazaj v morje, saj gre za zaščiteno vrsto.

Manta je vrsta skata, znana tudi kot morski vrag. Lahko doseže širino do sedem metrov in tehta več kot dve toni. V Jadranu je prisotna že od nekdaj, letos pa jih je po navedbah hrvaških ribičev več kot običajno.

Pri otoku Žirje blizu Šibenika se je manta na trnek ujela lovcu na tune Antonu Roci, danes poroča Riportal.

Po navedbah ribiča je mant v zadnjih 20 dneh v tem delu Jadrana izjemno veliko. Posadka njegovega čolna Bakul je tako ujela že drugo.

Izvlek morske živali je zahteval veliko truda in previdnosti, da je ne bi poškodovali. “Borili smo se uro in pol ter jo nato nepoškodovano izpustili nazaj v morje,” je pojasnil Roca.

Velikega skata vrste kljunati morski golob so minuli teden opazili tudi pri Pulju. Ena od plavalk je srečanje z živaljo tudi posnela.

Mante so kljub svoji velikosti za ljudi praviloma nenevarne in se prehranjujejo predvsem s planktonom. Nekatere druge vrste skatov imajo medtem na repu strupeno bodico, ki jo lahko uporabijo v samoobrambi.

The post Hrvaški ribič ujel “veliko zver” in jo izpustil appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Čipirati morate vse mačke, tako mlade kot stare.
• Država bo sofinancirala čipiranje v višini 30 evrov le še do konca avgusta.
• Vas bodo v primeru, da ne boste čipirali mačke, oglobili?

Kot smo že večkrat pisali, je lanskega avgusta v veljavo stopila novela zakona o zaščiti živali. Med spremembami, ki jih prinaša zakon, pa je tudi obvezno čipiranje mačk.

Določba bo začela veljati 1. januarja 2027, do takrat pa stroške čipiranja, kot smo tudi že poročali, financira država. Toda pozor, sofinanciranje v višini 30 evrov se bo izvajalo le še 14 dni, do 31. avgusta. 

Prehodno obdobje do konca leta, čipirane tudi stare mačke

Prehodno obdobje se je začelo 20. avgusta 2025 in bo trajalo do 31. decembra 2026. V tem času morajo lastniki poskrbeti, da bodo označene vse njihove mačke, ne glede na starost. “Lastnik se sam odloči, kdaj v tem obdobju bo opravil označitev. Veterinarske ambulante bodo lastnike obveščale o obveznostih in prednostih označitve ter opravile označitev in prijavo v CRHŽ,” sporočajo z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR.)

V prehodnem obdobju označitev lastniških mačk subvencionira Republika Slovenija. Veterinarski ambulanti je iz proračuna povrnjen znesek v višini 30 evrov (z DDV) za opravljeno storitev označitve in prijave mačke v CRHŽ. To pomeni, da je račun za lastnika za 30 evrov nižji od cene na ceniku ambulante. Priporočena cena za čipiranje je sicer 32,89 evra. Če veterinarska ambulanta upošteva to ceno, morate za čipiranje mačke odšteti le 2,89 evra. 

A pozor, takšna višina subvencije velja le še 14. dni. “Država v prehodnem obdobju lastnikom pomaga s sofinanciranjem stroškov označitve in registracije mačk. Za storitve, opravljene do 31. avgusta 2026, znaša sofinanciranje 30 evrov na mačko. Za storitve, opravljene od 1. septembra 2026 do 31. decembra 2026, bo sofinanciranje znašalo 8 evrov na mačko. Znesek se upošteva neposredno pri obračunu storitve in znižuje strošek, ki ga plača lastnik,” pojasnjujejo na upravi. 

To pomeni, da boste že v septembru za čipiranje mačk odšteli 22 evrov več. 

Kakšen je cilj obveznega čipiranja mačk?

Na Redditu se je pojavilo več tem o obveznem čipiranju mačk. Medtem ko se številni strinjajo z obveznim čipiranjem mačk, imajo drugi pomisleke, zakaj je to sploh potrebno. Številni komentarji razkrivajo, da velika večina ljudi še vedno ne ve, zakaj je bilo uvedeno obvezno čipiranje mačk, številni ne vedo niti, da za zdaj niso predvidene globe.: “In to rešuje kaj? Absolutno nič. Odgovorni lastniki bomo plačali in upoštevali pravila, po vaseh (kjer je kršitev in prostoživečih mačk največ) pa bo še vedno kot na Divjem zahodu. Imam notranjo muco, ki je čipirana, občasno pa tudi nahranim kakšnega “potepuha” (beri: prostoživečo mačko). In kaj naj zdaj, plačam globo, ker nočem prevzeti odgovornosti za prostoživečo mačko, za katero niti ne vem, čigava je, hkrati pa ji nikakor ne privoščim življenja v kletki? V naši četrti so do zdaj praktično vse prostoživeče mačke kastrirali/sterilizirali. Zdaj bo pa tega očitno manj, saj nihče ne bo želel prevzeti odgovornosti nase in tvegati kazni. Tako bo zakon v praksi udaril predvsem po tistih, ki že zdaj ravnajo odgovorno, medtem ko bo tam, kjer je problem največji, stanje ostalo skoraj nespremenjeno.” 

Ena od uporabnic ji je hitro odgovorila: “Ce hranis potepusko macko ze pomeni, da si na nek nacin odgovoren zanjo. Edina pravila stvar ki jo ti lahko naredis v tem primeru je, da poklices pristojno zavetisce, reces, da je nikogarsnja macka, ocitno nima lastnikov in se taksno macko na stroske drzave uredi – k/s, cepi. Taksno urejeno odraslo macko se nato spusti nazaj v okolje, ki ji je znano. In ne, ne gre v kletko (razen, ce bi bila to mladic, ali pa neka pohabljena muca, ki ni zmozna zivljenja zunaj). Vazno je, da je taksna macka k/s in se ne razmnozuje vec naprej.”

“Danes čipiranje, jutri novi davek zate. Če ne pa ta vlada, pa prejšna, ker ena bo gotovo se to spomnila,” pa se boji tretji uporabnik.

Za tiste, ki svoje mačke ne bodo čipirali, ni predvidena nobena globa, so že ob napovedi novele zakona zagotovili na Upravi. S tem ukrepom ne želijo kaznovati skrbnikov mačk, ampak je njihov namen, da se nedvoumno dokaže lastništvo živali, so pojasnili. To velja še posebej v primeru, kadar zavetišče odpelje mačko na sterilizacijo. V kolikor mačka ni čipirana, se zavetišče samo odloči, ali bo sterilizirano mačko odpeljalo na isto območje. Če je mačka čipirana, odgovornost pade na lastnika.  

“Označevanje lastniških mačk omogoča identifikacijo lastnikov in s tem hitro vračanje izgubljenih mačk, zmanjšuje število zapuščenih mačk v zavetiščih, krepi odgovorno lastništvo in omogoča boljši nadzor nad trgovino z živalmi ter razmnoževanjem,” pojasnjujejo na upravi. Dodajajo, da podobna ureditev že več kot 20 let uspešno velja za pse. Obvezno označevanje psov je bilo uvedeno leta 2003 in se je izkazalo za zelo učinkovit ukrep.

Prav delavci v zavetiščih so denimo večkrat opozarjali na spore, ko so želeli odloviti mačke in jih sterilizirati ter kastrirati, pa so se pojavili domnevni lastniki, ki jim tega niso dovolili. Zdaj teh težav ne bo več. Če mačke niso čipirane, jih zavetišče lahko odpelje in jih obravnava kot mačke brez lastnika. 

Manj težav z izgubljenimi mačkami

Če v zavetišče prispe najdena čipirana mačka, lahko zavetišče s pomočjo podatkov v registru nemudoma ugotovi, kdo je njen skrbnik, in jo vrne domov. Pri nečipirani mački je postopek bistveno bolj zapleten. Čeprav gre za lastniško mačko, jo zavetišče brez podatkov o lastniku obravnava kot mačko brez lastnika, morebitni skrbnik pa mora svoje lastništvo dokazovati na druge načine. Obvezno čipiranje naj bi zato predvsem odpravilo tovrstne zaplete: pri najdeni mački bo mogoče hitro preveriti, ali ima skrbnika, in jo vrniti domov. Če se izkaže, da mačka nima lastnika, pa jo lahko zavetišče obravnava kot zapuščeno oziroma brez lastnika.

Obvezno čipiranje bi lahko spodbudilo tudi odgovornější odnos do mačk in njihovega razmnoževanja. Skrbniki bodo namreč za mladiče svoje mačke odgovorni vse do oddaje. Mladiči morajo biti pri materi do dopolnjenega 12. tedna starosti, pred oddajo pa morajo biti tudi mikročipirani. Prav zato bi se lahko več skrbnikov odločilo za sterilizacijo mačk in s tem preprečilo neželena legla.

“Lastnik mačke zagotovi, da je mačka do dopolnjenega dvanajstega tedna starosti označena na predpisan način. Lastnik mačke prijavi lastništvo mačke v sedmih dneh od njene pridobitve, lastnik mačjega mladiča iz lastne vzreje pa prijavi lastništvo mladiča najpozneje do njegovega dopolnjenega dvanajstega tedna starosti pristojni veterinarski organizaciji,” piše v noveli zakona.

Lastnik mačke mora v sedmih dneh od spremembe pristojni veterinarski organizaciji sporočiti spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke, pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pa pobeg ali odtujitev mačke.

The post Odštevanje se je začelo: Cenejše čipiranje le še 14 dni appeared first on Tačka.over.net.

“Vsak pes se stara s svojim tempom in ni določene starosti, pri kateri bi pes čez noč postal »star«. Večje pasme imajo na primer krajšo življenjsko dobo kot manjše, zato med seniorje običajno spadajo prej,” pojasnjujejo v Ameriškem kinološkem klubu (American Kennel Club).

Eno pasje leto sedem človeških?

Vsi smo že slišali za trditve, da je eno pasje leto enako kot sedem človeških, kar seveda ne drži. Psi se starajo postopoma, na njihovo staranje pa vpliva več dejavnikov, zato niti dva psa ne sledita povsem enakemu časovnemu okviru. Številni veterinarji in raziskovalci zato raje upoštevajo pričakovano življenjsko dobo kot splošno določeno starost. Po njihovem pristopu pes velja za seniorja, ko doseže približno zadnjo četrtino pričakovane življenjske dobe.

Pri labradorcu, katerega povprečna življenjska doba je od 11 do 13 let, bi to pomenilo, da ga lahko za seniorja štejemo približno pri osmih ali devetih letih. 

Laklandski terier, ki ima povprečno življenjsko dobo približno 15,5 leta, vstopa v zlata leta šele pri enajstih letih in pol. 

Pritlikavi koder ali cairnski terier, ki imata povrečno življenjsko dobo 14 let, vstopata v zlata leta pri desetih letih in pol. Pasme s kratko življensko dobo devetih let pa vstopijo v zlata leta že pri šestih oziroma sedmih letih. 

Pogoste tudi težave z gibanjem

Na način in hitrost staranja psa vplivajo številni dejavniki. Pomembni so pasma, velikost, genetika, življenjski slog in splošno zdravstveno stanje.Psi večjih pasem običajno nimajo tako dolge življenjske dobe kot psi majhnih pasem. To je med drugim povezano z velikimi presnovnimi potrebami večjih psov. Njihovo srce in drugi organi morajo zato delovati bolj intenzivno. Pri velikih in orjaških pasmah se zaradi večjih fizičnih obremenitev telesa skozi življenje pogosteje pojavljajo tudi težave z gibanjem, predvsem težave s sklepi.

Majhne pasme običajno dosežejo seniorsko starost nekje med osmim in 12. letom, medtem ko lahko orjaške pasme v to obdobje vstopijo že pri šestih ali sedmih letih, pojasnjujejo v klubu. 

Preberite še: 10 pasem psov z dolgo življenjsko dobo

The post Preverite, ali je vaš pes že senior appeared first on Tačka.over.net.

Najbolj znani delfin tega poletja, Oliver, je znova v središču pozornosti. Znan je po tem, da se ljudem približuje sam od sebe, vendar strokovnjaki že večkrat opozarjajo, da to, da je delfin zaupljiv in se približuje ljudem, še ne pomeni, da se mu je dovoljeno približevati, mu slediti ali se z njim brezskrbno igrati. Še najmanj pa ga je dovoljeno nadlegovati ali vznemirjati, poroča portal Morski.hr.

Eden od številnih posnetkov, ki v zadnjih dneh krožijo po družbenih omrežjih, prikazuje prav to, na kar so strokovnjaki že opozarjali. Na posnetku je videti, kako je delfin med stikom s kopalci, ki so se mu približali, zadel enega od njih in ga za trenutek potegnil pod vodo. Na srečo se je vse končalo brez hujših posledic.

@mrs.iskraa

Napomena: Ovo je Oliver, poznati dupin koji već dugo obitava na području Novigrada, Maslenice i Karina. Poznat je po tome da često prilazi ljudima i brodovima tražeći interakciju. Video je napravljen u humorističnom tonu i naslov nije doslovan. Ostatak vremena Oliver je bio potpuno miran i zaigran. Iako je naviknut na ljude, riječ je o divljoj životinji pa ga je najbolje promatrati s poštovanjem i ne pokušavati ostvariti kontakt.

♬ Gljiva ludara – Đogani

Strokovnjaki pa opozarjajo, da gre za divjo žival, ki je lahko nevarna, ne glede na to, da se ljudem morda zdi igriva in zaupljiva. Močan udarec s plavutjo lahko povzroči resne poškodbe, med igro pa lahko delfin človeka potegne tudi proti globljemu delu morja, kar ima lahko tragične posledice, zlasti če oseba ne zna plavati ali se znajde v položaju, iz katerega ne more sama priplavati na površje.

Prav ta posnetek kaže, kako hitro se lahko zaradi enega samega trenutka nepazljivosti razmere izmuznejo nadzoru in se potencialno končajo s tragedijo. Iz Instituta Plavi svijet zato prihaja resno opozorilo. Opozarjajo, da gre za strogo zaščiteno vrsto in da zakon vsako vznemirjanje opredeljuje kot kaznivo dejanje. Obkrožanje delfina, skupno plavanje z njim, dotikanje in celo “jahanje” delfina se po zakonodaji nedvoumno štejejo za vznemirjanje divje živali.

The post Drama v morju: Delfin kopalca potegnil pod vodo appeared first on Tačka.over.net.