V oddaji The Tonight Show Starring Jimmy Fallon se je 56-letni zvezdnik, rojen v Teksasu, v kvizu na temo ameriškega nogometa pomeril s 25-letno ameriško vplivnico in zvezdnico resničnostnih oddaj Alix Earle. Zmagovalec vsakega kroga je dobil priložnost crkljati enega od mladičev.

McConaughey je na koncu dobil vseh pet. V odločilnem krogu je namreč zmagovalec pobral vse. Kot vemo, si je McConaughey najprej ime ustvaril v romantičnih komedijah, nato pa uspešno presedlal na trilerje in drame. Za vlogo v filmu Klub zdravja Dallas je prejel celo oskarja. 

Gre za izjemno družabno pasmo

Zlati prinašalci veljajo za dokaj umirjeno pasmo, ki je zelo inteligentna in družabna. Je seveda igriv, a je kljub temu tudi do otrok nežen, odlično se razume z drugimi domačimi živalmi, praviloma so zaupljivi celo do tujcev.  

Za šolanje so praviloma dojemljivi, priljubljeni so tudi kot psi pomočniki in terapevtski psi. Zelo radi delajo in nujno potrebujejo dovolj fizične aktivnosti in miselne stimulacije. Zlati prinašalci nimajo izrazitega čuvajskega nagona, zato ne veljajo za dobre čuvaje.

The post Matthew McConaughey s petimi kepicami appeared first on Tačka.over.net.

Travis Kelce in Taylor Swift sta se odločila povečati svojo družino. Letošnje poletje so se številni spraševali, ali sta Taylor Swift in njen mož Travis Kelce posvojila samojeda.

Govorice so se okrepile, ko so fotografi par opazili pri izstopu iz zasebnega letala na Floridi, tik za njima pa je bil čudovit samojed.

Septembra pa se je Travis Kelce odločil, da bo njuno samojedko predstavil javnosti, ko se je s svojo novo ljubljenko pojavil v oglaševalski kampanji znamke Tommy Hilfiger. Kot poroča Vogue, je ekipa Tommyja Hilfigerja želela v kampanjo vključiti psa, zato je mož Taylor Swift predlagal kar svojega psa.

“Pomislili smo, zakaj pa ne ona?” je Kelce povedal za Vogue. “Odlično se je odrezala in se res lepo vključila v estetiko Tommyja. To so nekatere mojih najljubših fotografij.”

Gre za stabilno in prijazno pasmo

Samojedi so dobili ime po sibirskem nomadskem ljudstvu – Samojedih. Gre za prijazne, nežne in občutljive pse, ki so služili mnogim namenom. Med drugim so vlekli sani, preganjali severne jelene ter lovili divje živali. Ponoči so si posteljo delili z ljudmi in jih greli s svojo telesno toploto.

Tudi zato so morali biti res stabilni in prijazni. V 18. stoletju so bili pripeljani v Anglijo, od koder se je pasma razširila po vsem svetu, danes pa je samojed priljubljen predvsem kot družinski pes. Več o pasmi TUKAJ.

Preberite še: Pasme, ki so najboljše za starejše.

The post Družinica Taylor Swift se je povečala appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

•  V Sloveniji potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah.
• WNV se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex).
• Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. 

“Porast temperature in spremembe v količini in porazdelitvi padavin imajo vpliv na pojavnost bolezni, ki jih prenašajo komarji. Tako se tigrasti komar, ki je v tropskem in subtropskem podnebnem pasu vektor denge, čikungunje in Zika virusa, pojavlja tudi v Sloveniji. V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj komarja Culex spp, vektorja vročice Zahodnega Nila, in skupaj s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava te bolezni tudi pri nas,” so zapisali strokovnjaki iz Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje v “Oceni tveganja za epidemije oziroma pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh” iz leta 2024. 

Kot so dodali, bi lahko pričakovani dvig temperature povečal številčnost populacije vektorja in stopnjo razmnoževanja virusa v vektorju: “Zato je izrednega pomena, da se v državi vzpostavi organiziran sistem spremljanja oziroma monitoringa tujerodnih komarjev, ki bi vzpostavil nadzor nad vrstami komarjev in njihovo potencialno okuženostjo s povzročitelji bolezni.”

Zbolijo lahko tudi konji

Kot smo pisali, je nacionalni veterinarski inštitut Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri dveh poginulih sivih vranah. Ptici sta bili najdeni v občinah Ljubljana in Grosuplje. V Sloveniji je bil virus pri pticah nazadnje potrjen leta 2024.

Po pisanju hrvaških medijev, je sicer hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo konec letošnjega avgusta sporočio, da so virus Zahodnega Nila potrdili pri več poginulih vranah na območju Zagreba. V Italiji so mediji poročali številnih okuženih osebah, samo v letošnjem letu so v Italiji po podatkih ECDC zabeležili 516 okužb. 

Virus se prenaša predvsem prek komarjev

Virus Zahodnega Nila prenašajo okuženi komarji, med najpomembnejšimi prenašalci pa so komarji iz rodu Culex. Virus se najpogosteje prenaša med pticami, komarji pa ga lahko prenesejo tudi na ljudi in konje. Ljudje in konji veljajo za naključne oziroma končne gostitelje in praviloma niso vir nadaljnjega širjenja okužbe. Bolezen se z običajnim stikom ne prenaša s človeka na človeka.

“Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk, med njimi so najbolj dovzetne vrane. Zbolijo lahko tudi konji,” so pojasnili na upravi. 

Dodali so, da virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Virus je bil prvič ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki: “V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. V letošnjem letu je bila bolezen potrjena na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, na Nizozemskem, v Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji, Avstriji, Grčiji, Švici in Franciji.”

Virus pri komarjih v Sloveniji dokazan že leta 2018

“Območje Slovenije je bilo že pred prvo potrditvijo virusa Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) uvrščeno kot območje z možnostjo pojava WNV (angl. predisposed area), saj obstajajo naravne danosti v okolju, ki omogočajo obstoj prenašalca Culex pipiens,” opisujejo na Inštitutu za javno zdravje (NIJZ). 

Prvi primer akutne okužbe z WNV pri človeku smo v Sloveniji po podatkih NIJZ potrdili v avgustu 2013: “V letu 2018 smo v 4 različnih slovenskih statističnih regijah potrdili 4 akutne avtohtone nevroinvazivne oblike okužbe z WNV. Prisotnost virusa Zahodnega Nila v komarjih je bila v Sloveniji prvič dokazana v 2018, že pred tem so jo potrdili pri prostoživečih pticah (Račnik, 2008; 2013), domačih fazanih in konjih.”

Za bolezen dovzetni vsi, ki še niso bili okuženi

WNV se na človeka po navedbah strokovnjakov z NIJZ običajno prenaša s pikom okuženega komarja (komarji rodu Culex). Prenašalci (komarji) se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni: “Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka.”

Za okužbo so dovzetne vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV: “Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna.”

Ena oseba na 150 okuženih razvije težko obliko bolezni

“Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 % okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov,” še pojasnjujejo na NIJZ. 

Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine po mišicah in sklepih (vročica Zahodnega Nila): “Približno ena oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.”

Preberite še: Opozorilo veterinarjev: Zdravljenje je tvegano!

The post Ko piki komarjev strašijo tudi v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Preverite, zakaj se zgodi največ napadov medvedov na človeka v Sloveniji.
• Na Pohorju je občasno prisoten medved.
• Medved in volk se srečanjem praviloma izogneta.

“Gozd je prostor svobode, a tudi spoštovanja in odgovornosti, predvsem do njegovih živalsko-rastlinskih prebivalcev in lastnika. Odgovorno obnašanje v gozdu pomeni, da ne škodujemo rastlinam, ne vznemirjamo živali, da iz gozda odnesemo vse odpadke, da ne vozimo tam, kjer to ni dovoljeno, in da ne oviramo gospodarjenja z gozdovi. Na Pohorju je to še posebej izpostavljeno, ker gre za območje, pomembno tako z gozdnogospodarskega kot naravovarstvenega vidika,” sporočajo z ZGS.

Ko pride do srečanja, morate …

Obe veliki zveri, trenutno prisotni na Pohorju – medved in volk –, se srečanjem s človekom praviloma izogibata. Vseeno pa do srečanj lahko pride, zato je pomembno, da v taki situaciji pravilno odreagiramo.

Na Pohorju je medved zaenkrat po podatkih ZGS prisoten občasno. Obiskovalci gozdov lahko srečajo predvsem mlajše medvede, ki zase iščejo primeren prostor ob povečevanju znotraj vrstnega pritiska zaradi naraščanja populacije v osrednjem območju zahodne Slovenije (Notranjska, Kočevska).

V letošnjem letu so tako lovske kamere večkrat zabeležile prisotnost medveda na različnih delih na ovršju Pohorja, julija na območju Ribniškega Pohorja, nazadnje pred nekaj dnevi pa v bližini Klopnega vrha.

Do neposrednega srečanja največkrat lahko pride, ko medveda v njegovem življenjskem okolju presenetimo: “Zato moramo med svojim obiskom v gozdu nase redno opozarjati, še posebej ob prehodih skozi gosto vegetacijo in na nepreglednih območjih. Na ZGS priporočajo občasno žvižganje ali udarjanje s palico po kamnu, nikakor pa ni potrebe po glasnem kričanju, s čimer vznemirjamo celoten gozdni prostor.”

Enako velja za volka, ki se je na Pohorju vnovič pojavil pred dvema sezonama in se uspešno ustalil na prostranem ovršju Pohorja. Kot je povedal vodja Območne enote ZGS Maribor Igor Kopše, “si je po trenutno zbranih informacijah na ovršju Pohorja našlo prostor od 11 do 14 osebkov volkov”.

Zakaj medved najpogosteje napade …

“Če kljub temu srečamo medveda ali volka, ostanimo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknimo v smeri svojega prihoda. Z našim mirnim odzivom se živali ne bodo počutile ogrožene in se bodo praviloma umaknile. Še posebej pri medvedu ne poskušamo bežati ali plezati na drevo, saj so medvedi zelo dobri plezalci in tekači. Zverema se nikoli namerno ne približujemo in jima pustimo dovolj prostora za nadaljevanje njunih poti,” svetujejo na ZGS.

Pes naj bo med sprehodom v gozdu vedno na povodcu: “V Sloveniji se prav zaradi spuščenega psa, ki razdraži medveda in se v begu vrne h gospodarju, zgodi največ napadov medvedov na človeka. Primera napada volka na človeka v Sloveniji sicer ne poznamo, a previdnost vse eno velja, saj volkovi psov v naravnem okolju ne tolerirajo.”

Za ohranjanje ravnovesja v gozdu med obiskovalci in njegovimi živalsko-rastlinskimi prebivalci je po navedbah strokovnjakov z ZGS nujno tudi dosledno upoštevanje pravil gozdnega bontona glede dovoljenih količin nabranih gozdnih dobrot. Za gobe velja, da jih posameznik lahko za lastne potrebe dnevno nabere največ dva kilograma. “Vse, kar je več kot to, še posebej v času gobarskih konic z množičnim obiskom gozdov, ogroža naravno ravnovesje,” je pojasnil Igor Kopše.

Dodatne informacije:

• Značilnosti velikih zveri: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/prostozivece-zivali/zavarovane-zivalske-vrste
• Volk na Pohorju: https://www.zgs.si/informacije/sporocila-za-javnost/volk-ponovno-na-pohorju-%E2%80%93-znanje-za-varen-soobstoj
• Gozdni bonton: https://www.zgs.si/za-obiskovalce/skrbno-z-gozdom
• Gozdarski nadzor: https://www.zgs.si/delovna-podrocja/gozdarski-nadzor

Preberite še: Pri nas: Za 32.000 evrov ponujajo lov na alpskega kozoroga

The post Obilno deževje prinaša gobe, a pozor! appeared first on Tačka.over.net.

Tudi ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe

Kot so pojasnili na ministrstvu, bo pripravo novega zakona spremljala širša razprava z vključitvijo veterinarske stroke in drugih deležnikov. Do konca leta bodo izvedli predhodno razpravo o vsebini zakona, nato pa sledijo “koraki zakonodajnega postopka”. Čeprav so v poslanski skupini stranke Resnica pred več kot dvema mesecema pojasnjevali, da bodo obravnavo predloga novele zakona o veterinarstvu, s katerim so želeli jasneje razmejiti tržno veterinarsko dejavnost od javne, spremeniti pa tudi ureditev zagotavljanja 24-urnega dežurstva veterinarske službe, zaradi pomislekov veterinarske stroke prestavili na jesenski čas, pa so se v sredo odločili za umik predloga.

Med razlogi za to potezo so navedi informacijo, da na ministrstvu za kmetijstvo že pripravljajo nov zakon o veterinarstvu. V luči tega so v poslanski skupini ocenili, da je v tem trenutku “bolj smiselno sodelovati pri pripravi novega zakona kot vztrajati pri naši noveli”. “Prav urejena stalna veterinarska pripravljenost, ki se izvaja v javnem interesu države, je po naši oceni trenutno najpomembnejša tako za lastnike živali kot za veterinarsko stroko. Če bo napovedani razpis izveden, bo namreč neposredno naslovil problem, ki smo ga želeli reševati tudi z našo novelo,” so pojasnili. Na vprašanje, ali so se za umik odločili, ker je ministrstvo za kmetijstvo na začetku julija sprejelo spremembe pravilnika o pogojih za delo veterinarskih klinik, na podlagi katerih zasebnim veterinarskim ambulantam ni treba več zagotavljati 24-urnega dežurstva veterinarske službe, za kar so se zavzemali tudi v predlogu novele zakona, niso odgovorili.

Glede sprememb pravilnika so pojasnili le, da “gre za odločitev ministrstva”. Po nedavnem poročanju portala Necenzurirano namreč spremembe pravilnika pomenijo, da zasebnim veterinarskim ambulantam po novem ni treba več zagotavljati dežurstva. Na kmetijskem ministrstvu trenutno pripravljajo tudi javno naročilo za financiranje in večjo dostopnost stalne veterinarske pripravljenosti v okviru območnih uradov in njihovih izpostav z namenom zagotovitve nujne pomoči glede posegov in zdravljenja živali zunaj rednega delovnega časa. Objavo razpisa načrtujejo še v septembru, so dodali.

The post Pripravljajo nov zakon o veterinarstvu. Kaj prinaša? appeared first on Tačka.over.net.

Le posamezne plitve luže

Kot so v skupnem sporočilu zapisali Društvo za dobrobit živali AniMa, društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka ter Društvo za zaščito konj in ostalih živali, je bil bajer izpraznjen v okviru načrtovane preureditve, na območju pa so ostale le posamezne plitve luže, v katerih se nahaja večje število velikih in malih rib.

Po informacijah občanke in fotografij s terena je vode ponekod tako malo, da večjim ribam hrbti gledajo iz vode. “Ob nadaljnjem zniževanju nivoja vode, segrevanju vode in pomanjkanju kisika obstaja neposredna nevarnost pogina živali,” so opozorili. Društva zahtevajo nujen ogled pristojne službe in takojšnje ukrepanje za zaščito živih rib, zlasti strokovno izveden izlov ter premestitev v ustrezno vodno okolje oziroma drug primeren interventni ukrep. Z

anima jih tudi, kdo je investitor in izvajalec posega, kdo je odgovoren za varstvo in premestitev rib med izvajanjem del, ali je bil pred izpraznitvijo bajerja izdelan načrt izlova oziroma reševanja rib, ali je bilo pridobljeno ustrezno strokovno mnenje oziroma soglasje za poseg ter kateri konkretni ukrepi bodo izvedeni za preprečitev pogina preostalih rib.

The post Podutiški bajer: Opozorila zaradi nevarnosti množičnega pogina appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Kaj moramo skrbniki psov preveriti in na kaj moramo biti pozorni po koncu dopustov.
• Kaj lahko prekomerna vlaga v sluhovodu naredi psom?
• Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve.

“Konec poletja za večino ljudi pomeni vrnitev z dopustov in postopno vračanje v običajen ritem. Tudi za pse pa so poletni meseci precej drugačni od preostanka leta,” opozarja dr. vet. med. Maja Stopar iz VetPromet. 

Psi poleti preživijo več časa zunaj, potujejo z nami, se kopajo v morju, jezerih, rekah ali bazenih, hodijo po drugačnih terenih ter so bolj izpostavljeni vročini in različnim vplivom iz okolja.

“Nekatere posledice se lahko pokažejo šele po vrnitvi domov, spremembe pa lastniki sprva pripišejo utrujenosti ali vrnitvi v običajno rutino. Konec avgusta je zato primeren čas, da preverimo ušesa, kožo in tačke ter opazujemo morebitne spremembe v apetitu, počutju in telesni zmogljivosti,” svetuje Maja.

Preberite še: Takšni psi imajo hude vedenjske težave

Kaj pa kopanje pomeni za ušesa?

Morje, jezera, reke in bazeni so bili za številne pse letos, tudi zaradi dolgotrajnega vročinskega vala, pogosta ohladitev. Pogosto kopanje in hlajenje z vodo pa pomenita tudi večjo izpostavljenost kože in ušes vlagi.

“Prekomerna vlaga v sluhovodu, tudi zaradi plavanja, je eden od dejavnikov, ki povečujejo tveganje za vnetje zunanjega sluhovoda. Med značilnimi znaki so stresanje z glavo, praskanje po ušesih, pordelost, občutljivost in neprijeten vonj,” opozarja veterinarka. 

Pri psih, ki so pogosto v stiku z vodo, po njenem nasvetu prverimo tudi kožo: “Vztrajna srbečica, pordelost ter mesta, ki jih pes pogosto liže ali praska, lahko kažejo na težave, ki zahtevajo veterinarsko obravnavo. Pravilno vzdrževana klorirana voda v bazenih za večino psov ne predstavlja težave, zaužitje večjih količin pa lahko povzroči prebavne težave. Če bruhanje ali driska vztrajata, je potreben posvet z veterinarjem.”

Strupene bakterije tudi v Bohinjskem jezeru

“Cianobakterije so naraven del skoraj vseh vodnih ekosistemov, nekatere pa lahko proizvajajo strupene snovi – cianotoksine. Julija letos so pristojni potencialno strupene cianobakterije med spremljanimi vodami zaznali v Bohinjskem jezeru. Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da je njihova rast najintenzivnejša predvsem v ribnikih in jezerih z mirno vodo,” pravi veterinarka. 

Pojasnjuje, da so jim psi lahko izpostavljeni s pitjem vode, lizanjem mokre dlake ali zeleno obraslih kamnov ob vodi, pa tudi ob stiku z ribami ali drugimi poginulimi živalmi. Cianotoksini lahko pri psih povzročijo hude zastrupitve. Med opozorilnimi znaki so bruhanje, močno slinjenje, drgetanje, motnje koordinacije in mišični krči. Takšni simptomi zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč.

“Če v vodi opazimo cianobakterijsko goščo, psu preprečimo kopanje in pitje vode. Če je bil z njo že v stiku, ga čim prej speremo s čisto vodo in preprečimo lizanje dlake,” svetuje.

Leptospiroza: tveganje po stiku z vodo, ki ga ne vidimo

“Poleg cianobakterij je pri psih, ki so se poleti veliko gibali in kopali v naravi, pomembna tudi leptospiroza. Gre za bakterijsko bolezen, s katero se pes lahko okuži ob stiku z vodo, mokro zemljo ali okoljem, onesnaženim z urinom okuženih živali, zlasti glodavcev. Bakterije lahko v telo vstopijo skozi sluznico ali poškodovano kožo,” še opozarja Maja. 

Tveganje je povezano predvsem z vlažnim okoljem in stoječimi oziroma počasi tekočimi vodami: “Psu nikoli ne dovolimo, da bi pil iz stoječe vode, posebej ne iz luž.”

Prvi znaki so lahko precej neznačilni: utrujenost, izguba apetita, povišana telesna temperatura, bruhanje ali driska. Pri težjem poteku lahko leptospiroza prizadene predvsem ledvice in jetra. Če se po poletnih aktivnostih pojavijo takšne težave, veterinarju povejmo tudi, kje se je pes kopal in gibal.

“Leptospiroza je pomembna tudi zato, ker je zoonoza, kar pomeni, da se lahko okužba prenese tudi na človeka. Pri psih je zato poleg izogibanja potencialno onesnaženim vodam pomembna ustrezna preventivna zaščita s cepljenjem,” še opozarja.

Cepljenje proti leptospirozi je potrebno prav vsako leto, da se vzdržuje primerna zaščita pred okužbo, prenosom bakterij, izločanjem bakterij z urinom, ter poškodbami ledvic ali celo poginom živali. Dodaja da pitje iz luž in drugih stoječih voda lahko pomeni tveganje za okužbo z leptospirozo.

Če se jeseni ali pozimi pojavijo ti nepojasnjeni simptomi …

Pri psih, ki so poletje preživeli v tujini, se zdravstveno spremljanje ne konča nujno z vrnitvijo domov. Hrvaška, Italija, Grčija, Črna gora in Albanija so med priljubljenimi poletnimi destinacijami slovenskih dopustnikov, številni pa tja potujejo tudi s psi.

Na območju Sredozemlja so prisotne bolezni, ki jih prenašajo komarji, peščene muhe in klopi. Med njimi sta srčna glista in lišmanioza, tveganje pa se med posameznimi državami in območji razlikuje.

“Pes je lahko ob vrnitvi videti popolnoma zdrav. Pri srčni glisti se klinični znaki lahko pojavijo šele več mesecev po okužbi. Med njimi so kašelj, slabša telesna zmogljivost, hitrejša utrujenost in oteženo dihanje,” opisuje veterinarka. 

Tudi okužba z Leishmania infantum, ki jo prenašajo peščene muhe, lahko dalj časa poteka brez očitnih znakov: “Če se jeseni ali pozimi pojavijo nepojasnjena utrujenost, hujšanje, spremembe na koži, kašelj ali druge zdravstvene težave, veterinarju povejmo tudi, kje je pes preživel poletje.”

Dodaja, da je pomemben tudi čas testiranja, saj nekaterih okužb neposredno po vrnitvi še ni mogoče zanesljivo dokazati. Veterinar lahko glede na destinacijo, uporabljeno zaščito in tveganje presodi, ali in kdaj je testiranje smiselno.

Opozarja še, da se nekatere okužbe, ki jim je pes lahko izpostavljen na območju Sredozemlja, lahko pokažejo šele več mesecev po vrnitvi domov.

The post Kdaj so za pse nevarni že kamni ob vodi appeared first on Tačka.over.net.

V nadaljevanju preberite:

• Najbolj pogosto ime za mačkone v Sloveniji je Miki.
• Med najbolj priljubljenimi imeni so tudi Muri, Piki, Miško in Oli.
• Mačkoni dobivajo tudi imena priljubljenih junakov, med njimi so na primer Simba, Garfield, Tom in Jerry.

Najbolj priljubljeno ime za mačkone v Sloveniji je Miki, ki ga ima 1.857 mačkonov. Miki je v Sloveniji kar tradicionalno ime za mucke, čeprav bi ga prej povezali z miško kot muckom.

Imenu Miki sledijo Muri, ki ga ima 927 mačkonov, Piki s 691, Miško s 589 in Oli s 588 mačkoni. Med prvimi desetimi so še Tom (568), Simba (508), Tomi (447), Muc (424) in Čarli (371). Med najpogostejšimi imeni je torej tudi klasičen Piki, ki ga ima v Sloveniji tudi veliko psov. Po našem zadnjem povpraševanju o imenih psov v Sloveniji je bilo ime Piki na tretjem mestu in ga je nosilo 1.829 psov. Zanimivo je, da je pri samičkah podobno ime Pika še pogostejše, saj ga nosi največ registriranih muck v Sloveniji. Podatke o imenih za mucke lahko preverite TUKAJ. 

Med najbolj priljubljenimi imeni najdemo še številna kratka in simpatična imena: Felix je na 11. mestu z 361 mačkoni, sledijo Piko (355), Max (353), Lumpi (343), Loki (330), Tačko (307), Bučko (300) in Sivko (300).

Tudi pri samčkih Slovenke in Slovenci izbiramo imena, ki jih poznamo iz risank in filmov: Simba je med desetimi najpogostejšimi imeni, Garfield je na 21. mestu z 249 mačkoni, Jerry pa na 27. mestu z 222. Med priljubljenimi so na primer tudi Loki, Tiger in Oliver.

V nadaljevanju  objavljamo še ostala imena s seznama prvih 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji: Tigi (285), Jack (265), Garfield (249), Srečko (241), Bine (237), Bobi (229), Hugo (226), Taček (224), Jerry (222), Tiger (220), Oliver (211), Puhi (205), Leo (198), Maco (194), Vili (193), Lucky (192), Sky (185), Garfi (177), Pablo (176), Tobi (174), Blacky (171), Mišo (170), Maks (169), Čili (168), Jaka (167), Mac (164), Oskar (161), Timi (156), Medo (153), Muki (152), Belko (139) in Rudi (138).

Podatke iz registra so nam poslali z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).

Preberite še: Najpogostejša imena konjev v Sloveniji

The post 50 najpogostejših imen za mačkone v Sloveniji appeared first on Tačka.over.net.

Skrbnica skoraj štirimesečnega psička je na družbenem omrežju Facebook delila novico, da je kuža po kopanju v jezeru Jasna poginil. Zapisala je, da se je pes zastrupil in kmalu zatem poginil. Skrbnica je prav tako opozorila, da naj bi tamkajšnja veterinarska ambulanta obravnavala že več primerov zastrupitev, po njenih informacijah pa naj bi zaradi zastrupitve na isti lokaciji že poginil mladiček.

S PU Kranj so medtem sporočili, da so bili kranjskogorski policisti včeraj zvečer obveščeni o poginu kužka na območju Kranjske Gore. Na podlagi obvestila in zaznanih objav na družbenih omrežjih so začeli s preverjanjem in bodo v primeru ugotovljenih elementov prekrška ali uradno pregonljivega dejanja ustrezno ukrepali oziroma o tem obvestili druge pristojne inštitucije.

dezurni@styria-media.si

The post Po kopanju v znanem jezeru poginil kuža: Gre znova za zastrupitev? appeared first on Tačka.over.net.

Med poletnimi dopusti in šolskimi počitnicami so pasji in mačji hoteli praviloma najbolj zasedeni. To potrjujejo tudi izkušnje ponudnikov hotelskih storitev za živali v Mariboru in okolici. Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, sta za STA poudarila ponudnika.

Pasji del je trenutno poln

V Royal Dog and Cat, pasjem in mačjem salonu ter hotelu v Spodnjih Žerjavcih v občini Lenart, lahko sprejmejo 19 psov in deset mačk. Kot je povedala vodja hotela Lidija Kocbek, je pasji del trenutno poln, pri mačkah pa je še nekaj prostora. Največja gneča je poleti, med šolskimi počitnicami in ob koncih tedna, predvsem od petka do nedelje. Čez leto je zasedenost bolj zmerna, imajo pa tudi dnevno varstvo.

Kocbek, ki hotel vodi tretje leto, je povedala, da je pred prvim daljšim bivanjem psa pri njih obvezen spoznavni obisk, nato pa ga postopoma uvajajo v varstvo. Če pes ni primerno socializiran in bi lahko ogrožal druge živali, ga zavrnejo. Čeprav je največja kapaciteta 19 psov, si Kocbek prizadeva, da jih je običajno od deset do 12, saj se tako lahko vsakemu posveti.

Pri varstvu so pomembni igra, gibanje, sprehodi in počitek, pa tudi stalni nadzor, je povedala Kocbek, ki delo opisuje kot način življenja. Lastnike praviloma vsak dan s kratkimi sporočili ali video posnetki obvešča o njihovih psih, saj želi, da vedo, da je žival na varnem in da se ima dobro.

Pri mačkah je pristop drugačen, saj se vsaka ne prilagodi bivanju v hotelu. Z lastnikom se zato o pristopu pred prihodom podrobno pogovorijo, se je pa že zgodilo, da je morala mačka zaradi tega, ker ni jedla, domov.

Podobno poletno polno zasedenost opažajo tudi v Pasjem hotelu in varstvu pri Oliju v Mariboru. Sonja Zupanič, ki je hotel z možem začela voditi leta 2023, je povedala, da je poleti popolnoma poln. Prenoči lahko približno šest psov, čez dan pa sprejemajo pse tudi v dnevno varstvo.

Tudi pri Oliju je v ospredju varnost, je povedala Zupanič. S psi se čez dan, kadar vreme dopušča, družijo na prostem v ograjenem prostoru. Po potrebi jih ločujejo glede na velikost in značaj, ponoči pa imajo na voljo tudi ločene bokse. Zupanič je poudarila pomen počitka, nadzora pri igri in sprehodov dvakrat na dan. Pri varstvu upoštevajo tudi prehranske posebnosti posameznih psov, zaprti boksi pa nekaterim pomagajo, da se lažje umirijo, saj so jih vajeni že doma.

Da je pri varstvu pomemben predvsem odnos do živali, meni tudi lastnica malega pomeranca Pabla Andreja Klejnošek. Pablo je v pasjem hotelu že preživel nekaj dopustov, Klejnošek pa od hotela pričakuje “varno, odgovorno in ljubeče varstvo”, dovolj gibanja in pozornosti, upoštevanje potreb in rutine psa ter dobro komunikacijo z lastnikom. “Skratka, da kužke tretirajo kot čuteča bitja,” je poudarila. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je v Sloveniji sicer registriranih 77 hotelov za hišne živali. Od teh jih 50 sprejema samo pse, 19 jih je za pse in mačke, osem pa samo za mačke.

The post Svoje delo opisuje kot način življenja appeared first on Tačka.over.net.